Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo, s tem pa dobila tudi novo lastniško strukturo. Njeni delničarji so postali njen ustanovitelj, to je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ter njeni zavarovanci na dan 31. december 2023.

Šlo je za zelo zahteven proces statusnega preoblikovanja, saj je zajel več kot 832.000 upravičencev. Od teh so nekateri lahko izbirali med denarnim izplačilom deleža vplačane premije ali delnicami, drugim pa so brez izbire pripadle delnice.

Tistih, ki so se odločili za izplačilo v denarju, je nekaj manj kot 387.000 in so nakazila na svoje bančne račune večinoma že prejeli. V Vzajemni so za STA pojasnili, da so glavnino izplačil za upravičence, ki so jim že posredovali številke svojih bančnih računov, že izvedli. Preostala izplačila, denimo v primerih zavrnitve prvega izplačila zaradi napačne številke računa ali nakazil dedičem, bodo izvajali postopno. Rok za izplačilo je pet let.

Delnice Vzajemne medtem pripadajo 444.753 upravičencem, največji med njimi je ZZZS s 15,18-odstotnim lastniškim deležem. Tem se prevzem delnic ne bo izvedel samodejno, pač pa ga morajo urediti sami. Prenesejo jih lahko na trgovalni račun pri kateri od bank ali borznoposredniških hiš, če ga že imajo odprtega, lahko pa počakajo na uvedbo individualnih naložbenih računov v marcu 2026. Možen je tudi prenos delnic na katerega od družinskih članov, kot določa letos novelirani zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne.

Za zdaj je delnice prevzelo manj kot pol odstotka nekdanjih zavarovancev Vzajemne. Kot so v zavarovalnici pojasnili za STA, jih je v času od njihove izdaje pri Centralno klirinško depotni družbi (KDD) 1. oktobra, prevzelo 1869 upravičencev. "Podatek kaže, da upravičenci postopke že aktivno urejajo, pri čemer imajo za prevzem delnic na voljo celoten zakonski rok dveh let po vstopu delnic na borzo, torej do januarja 2028," so komentirali. Po izteku tega roka bodo neprevzete delnice prešle na Kapitalsko družbo (Kad).

S prenosom delnic na trgovalni račun so povezani stroški, tudi zato številni verjetno čakajo na uvedbo individualnih naložbenih računov, kot jih določa spomladi v DZ potrjeni zakon. Gre za novo obliko dolgoročnega varčevanja za fizične osebe, ki naj bi po načrtih vlade omogočila preprostejše, preglednejše ter stroškovno učinkovitejše vlaganje fizičnih oseb na kapitalskih trgih. Na te račune se bo lahko polagal samo denar, s katerim se bo nato trgovalo z različnimi finančnimi instrumenti, denimo delnicami in obveznicami. Izjema so delnice Vzajemne, ki jih bo mogoče nanje kot edine vložiti neposredno.

Individualne naložbene račune bo mogoče začeti odpirati 5. marca, zato je za zdaj o njih šele malo znanega. Bodo pa tudi z njimi imeli vlagatelji kar nekaj stroškov, samo za vodenje računa bi lahko po izračunih finančnega ministrstva odšteli od tri do sedem evrov mesečno. Poleg tega bodo lahko ponudniki zaračunali še druge stroške, kot so strošek odprtja računa, provizija za oddajo naročil, ležarina ter strošek izplačila dividend, kuponov in glavnice. Pri vseh ponudnikih, ki jih je o tej novi storitvi povprašala STA, so odgovorili, da bodo cenik objavili pravočasno.

Vrednost ene delnice Vzajemne je ob izdaji en evro in v primeru, da je nekdanji zavarovanec prejel manjše število delnic, lahko tako ob prenosu na trgovalni račun kot ob prenosu na individualni naložbeni račun stroški presežejo vrednost delnic. Lažje bodo njihovi imetniki sprejemali odločitve, ko se bo cena oblikovala na organiziranem trgu. Uvrstitev na Ljubljansko borzo v Vzajemni pričakujejo predvidoma konec januarja. Do tedaj je vsako trgovanje z njimi prepovedano.