Srbska družba je že dolgo razklana na tiste, ki vidijo svojo prihodnost v sodelovanju z razvitim in demokratičnim svetom, in tiste, ki si želijo vztrajati v enoumju in nasilju. In to od verbalnega do fizičnega. Verbalnega so polni oblasti naklonjeni mediji in družbena omrežja, fizičnega pa izvajajo pretepači z macolami in za volanom, ki vsake toliko napadejo ali povozijo študente, profesorje, novinarje ali pa mimoidoče, ki jim pač niso všeč.

Prvi se srečujejo v šolah, gledališčih, koncertnih in kino dvoranah, drugi v gostilnah in na tribunah nogometnih stadionov. Prvi poslušajo violinista Stefana Milenkovića in rokerja Bajago, drugi pa turbofolk pevki Ceco Ražnjatović (ženo pokojnega kriminalca Arkana) in Jeleno Karleušo, veliko Vučićevo podpornico.

Spopad med Vučićem in akademsko javnostjo

Nosilci razsvetljenskega gibanja so študenti in njihovi profesorji, nosilec drugega je trenutna oblast. Oblast to dokazuje že leta, ko je na mesta ministrov postavljala ljudi s kupljenimi in ponarejenimi diplomami. Ljudi, ki se nikoli niso vprašali, zakaj kot ministri ali poslanci ne smejo odločati o ničemer, če tega ne odobri njihov predsednik. Ljudi, ki so navajeni kimati, ne pa misliti s svojo glavo. Znanje in razum pravzaprav prezirajo in se ga bojijo.

To dokazujejo tudi zadnje dni z aretacijami številnih univerzitetnih profesorjev in študentov. Namreč, predsednik Vučić je nekaj dni pred temi aretacijami na državni televiziji pozval protestnike k dialogu, v isti sapi pa napovedal, da bo v državi »uvedel red«. Začel ga je uvajati v Novem Sadu, kjer so privedli dekanjo in pet zaposlenih na Medicinski fakulteti, profesorja na Filozofski fakulteti in docenta na Akademiji umetnosti v Novem Sadu. Aretirali so tudi več študentov. »Ta način pridržanja, skupaj z izjavami ministrstva za notranje zadeve, je treba razumeti v kontekstu izjave predsednika države – da bo država sama izbrala čas, kdaj bo obračunala z uporniško Univerzo,« je dejal Oliver Stojković z Medicinske fakultete v Beogradu.

Trenutno v Srbiji namreč poteka prava vojna moči med Vučićem in akademsko sfero. V Reporterju smo že pisali o tem, da je predsednik Vučić od 11. do 13. aprila organiziral na prostoru med njegovo predsedniško palačo in skupščino Srbije tako imenovani kontra miting z naslovom »Ne damo Srbije«. To naj bi bil odgovor na študentske demonstracije. Pred poslopjem skupščine in okoli njega so zaprli ceste in postavili bele plastične šotore. Pekle so se specialitete z ražnja, tam je bila obilica pijače, iz glasnih zvočnikov pa je odzvanjala turbofolk glasba.

Profimedia

Dogodek je že zdavnaj mimo, a cesta pred skupščino Srbije je že skoraj tri mesece zaprta za promet. Tudi celoten Trg Nikole Pašića, po katerem sicer poteka pomembna povezava z enega dela mesta na drugega. Na njem še vedno samevajo beli plastični šotori, v katerih so nameščeni ležalniki in zložljivi stoli, in enako je v Pionirskem parku nasproti skupščine, ki meji tudi na sedež predsednika republike. V tem parku so dolgo bivakirali Vučićevi fantje v jopičih s kapucami, ki so bili večinoma zelo atletskih postav in so se uradno predstavljali kot »študenti, ki bi radi študirali«. V resnici je najverjetneje šlo za tiste fante, s katerimi je pred pol leta srbski predsednik grozil, ko je govoril o »oboroženih lojalistih«, ki ga branijo.

»Študenti, ki bi radi študirali« (med njimi jih je precej srednjih let) niso prepričali nikogar, da so vsi res študenti. Tudi ne evropske komisarke Marte Kos. Zato pa vse več političnih dejavnikov v tujini resno jemlje študente in njihove profesorje, ki zahtevajo delovanje političnih ustanov, odgovornost pravih krivcev za tragedijo na železniški postaji v Novem Sadu in preobrat iz avtokracije v demokracijo. Posledica tega je bil začetek organiziranega boja oblasti proti profesorjem na srednjih in visokih šolah v Srbiji.

Tistim, ki demonstrirajo, so ukinili plače, pridržali in grozili so Vladanu Đokiću, rektorju Beograjske univerze, sicer profesorju arhitekture na beograjski in univerzi Južne Kalifornije. Oblast grozi z zapiranjem fakultet. To se lahko zgodi tudi zato, ker vlada oziroma ministrstvo za šolstvo že mesece ne plačuje najemnin za stavbe, v katerih delajo štiri beograjske fakultete: kemijska, stomatološka, farmacevtska in strojna fakulteta. Ko pišem ta članek, potekajo aretacije profesorjev in študentov v Novem Sadu.

Kot odgovor na vse te težave so se profesorji, študenti in drugi zaposleni odločili postaviti pred zgradbo srbske vlade nekaj podobnih šotorov, kot jih je Vučićeva ekipa postavila pred skupščino. Profesorji »Uporne univerze«, kot se imenujejo študenti in profesorji z vseh fakultet, blokirajo križišče ulic Nemanjina in Knez Miloš pred stavbo srbske vlade. To državno institucijo 24 ur na dan z vseh strani oblegajo tudi predstavniki nevladnih organizacij in skupine državljanov, ki jim nudijo podporo. Profesorji napovedujejo nadaljevanje blokade do izpolnitve zahtev, s študenti pa se dogovarjajo o morebitni radikalizaciji in posledičnih dogodkih na tej lokaciji, piše portal Nova.rs.

»Ne bomo se umaknili, to je gotovo. Usklajujemo se s študenti in skupaj načrtujemo za prihodnost. Vsak dan prihaja sem vedno več civilnih zborov. Vključujejo se tudi v organizacijo in policijsko delo. Vučićeva vlada nas ignorira, a nismo pričakovali ničesar drugega, saj je to njihova običajna strategija. Ta vlada ignorira vsak upor in čaka, da se umiri, da mine. Ampak to ne bo minilo, dokler ne bodo izpolnili naših zahtev,« je za Nova.rs poudarila Biljana Stojković, profesorica na Fakulteti za biologijo v Beogradu.

Volilni preizkus v Zaječarju in Kosjeriću

Res ogromna podpora državljanov študentskemu gibanju na zborovanjih po vsej Srbiji je precej omajala Vučićevo priljubljenost med ljudmi. Ne še v tolikšni meri, da bi lahko govorili o večinski podpori državljanskemu uporu pod vodstvom študentov, pa vendar sta v srbski javnosti izginila strah in apatija. Uporniki najprej niso imeli političnih zahtev, zdaj pa zahtevajo izredne parlamentarne volitve. Zato se je srbski predsednik odločil, da za 8. junij razpiše lokalne volitve v Zaječarju, mestu v vzhodni Srbiji, blizu meje z Bolgarijo, in pa v Kosjeriću, majhni zahodnosrbski občini blizu planine Zlatibor. Te volitve naj bi bile njegov preizkus, kako kotira njegova Srbska napredna stranka.

Bobo

Mediji so mesec dni pred tem poročali o številnih obiskih ministrov v obeh krajih. Tik pred volitvami se jim je pridružil tudi Vučić. Tako je predsednik Srbije konec maja obiskal Kosjerić in Zaječar ter obljubljal nove ceste in delovna mesta. O njegovih predvolilnih obiskih so podrobno poročali mediji blizu vlade. V Zaječarju je napovedal odprtje tovarne obrambne industrije z več kot 350 delovnimi mesti in obnovo bolnišnice. Po obisku vasi Grljan pri Zaječarju 30. maja je povedal, da je bil odobren projekt za izgradnjo kanalizacije na tem območju. Naslednji dan je med obiskom vasi okoli Kosjerića napovedal pomoč in obnovo infrastrukture.

Kljub temu so bili rezultati volitev presenetljivi, saj so Vučićevi nasprotniki zbrali kar veliko glasov. Na prvem mestu v Zaječarju je bila, po podatkih Republiške volilne komisije, z 48,4 odstotka glasov lista »Srbije ne bomo dali – Aleksandar Vučić«. Sledili sta lista »Sprememba, v katero verjamemo – Uglješa Đuričković – Dragana Rašić« s 33,19 odstotka in »Združeni za rešitev Zaječarja – Miladin Krstić – Mirko Jelenković« s 7,40 odstotka. Prag je prestopila tudi Socialistična partija Srbije s 3,02 odstotka.

Republiška volilna komisija je objavila tudi rezultate za Kosjerić. Lista »Srbije ne bomo dali« pod vodstvom Aleksandra Vučića je osvojila 49,23 odstotka glasov oziroma 14 sedežev, lista Združeni za Kosjerić pa je bila druga z le 51 glasovi manj oziroma 48,54 odstotka, kar pomeni, da bo imela v občinski skupščini 13 sedežev. Pred objavo uradnih rezultatov sta obe strani v obeh občinah razglasili zmago. Zlasti zato, ker so vzporedne volitve kazale rezultate, po katerih bi lahko zmagali tudi študenti in opozicija.

Nepravilnosti, zastraševanja in podkupnine

Tudi te volitve, enako kot parlamentarne leta 2023, so bile polne nepravilnosti in celo podkupovanj. Opazovalna misija Crta je poročala, da so bile do eno uro pred zaprtjem volišč v Zaječarju na 86 odstotkih volišč zabeležene nepravilnosti: nezakonita prisotnost tretjih oseb na voliščih, sumljiva zbiranja okoli volišč in kupovanje glasov, vodenje vzporednih evidenc na voliščih in pred njimi ter glasovanje brez dokumentov. Tudi mobilna ekipa Crte je bila tarča napada – poškodovano je bilo vozilo, jasno označeno z logotipom nevladne organizacije, primer pa so prijavili policiji.

Na volilni dan je srbsko ministrstvo za notranje zadeve poročalo, da so nekatera volišča v občini Kosjerić poskusili nezakonito blokirati in ovirati volilni proces, vendar so bili ti odstranjeni v skladu z zakonom. Tistega dne so se državljani, ki so naklonjeni opozicijskim strankam, zbrali pred lokacijami v Kosjeriću, za katere so bili obveščeni, da so točke vladajoče stranke za volilne goljufije. Ves dan so bile v Kosjeriću in Zaječarju nameščene velike policijske sile, opazovalci in opozicijski aktivisti pa so pošiljali fotografije in videoposnetke črnih avtomobilov z registrskimi tablicami iz drugih mest, ki so krožili po ulicah. Prebivalci so to čutili kot zastraševanje.

Zanimive pa so tudi zgodbe o podkupovanjih. O tem je poročala opoziciji in študentom naklonjena televizija N1. Medtem ko je opozicija v Zaječarju protestirala zaradi volilnih nepravilnosti, so volivci SNS menda po volitvah klicali uredništvo N1, ker so želeli »javno reagirati«, ker jim niso izplačali denarja, ki so jim ga obljubili, če bodo glasovali za Vučićevo listo. V vasi Grljan so ekipi N1 povedali, da so jim za glas obljubili 3000 dinarjev, a da so jih »prevarali« in so ostali brez obljubljenega denarja. Ko so jih novinarji vprašali, ali vedo, da je kupovanje glasov nezakonito, so odgovorili, da ne vedo.

Drugi pravijo, da svojih glasov ne bodo več prodajali, ker so »razočarani nad to potezo«. Tudi v vasi Vražogrnac pravijo, da so jim obljubljali denar, če glasujejo za Vučićevo listo, a jim glasov niso plačali, in zdaj želijo prijaviti svoje primere. »Paketi so prispeli prej, a so nam po volitvah obljubili tudi denar. Obupali smo, iz tega ni bilo nič. V paketu je bil liter olja, kilogram sladkorja, sol, kilogram fižola, kilogram riža in štiri konzerve narezka,« je dejala gospa, ki ni želela razkriti svojega imena. Dodala je, da ne ve, koliko ljudi v vasi je bilo na podoben način »prevaranih«, vendar da je to prvič, da so jim za glasove obljubili denar.

Profimedia

Urad za družbene raziskave (BIRODI) je zaradi kampanje na lokalnih volitvah v obeh krajih Aleksandra Vučića prijavil Agenciji za preprečevanje korupcije in Svetu za boj proti korupciji. Kot so navedli v tej nevladni organizaciji, so predsednika prijavili zaradi morebitne kršitve zakona o preprečevanju korupcije, ki se je pojavljala tudi na teh volitvah.

Srbija ima namreč resne težave s koruptivnimi dejanji tako v politiki kot v gospodarstvu. Najnovejše poročilo organizacije Transparency International za leto 2024 navaja, da korupcija v Srbiji narašča in da država že osmo leto zapored pada na svetovni lestvici zaznave korupcije, saj je padla na 105. mesto od skupno 180 uvrščenih držav. Za primerjavo, Slovenija je na tej lestvici izboljšala svoj položaj. Leta 2023 je zasedala 42. mesto, lani pa 36.

Na čelo gledališča in opere vojni zločinec in apel akademikov

Čeprav je v obeh krajih zmagala Vučićeva linija, je to bolj pirova zmaga. Tako majhne razlike v glasovih v Srbiji niso beležili še nikoli, odkar je na oblasti Vučić. Zato je predsednik precej nervozen. In to se vidi po vsem, kar počne. Prav nič ne pretiravam, ko pišem, da se vsak dan pojavlja na kateri od »njegovih« televizijskih postaj, kjer v svojih nastopih študente, profesorje, umetnike, opozicijo in še koga obtožuje, da pretepajo ljudi, da s tem rušijo Srbijo, govori pa tudi popolne nesmisle.

Na svoje oči in ušesa sem, na primer, videla in slišala njegovo izjavo v intervjuju na Prva TV, kjer je »blokaderjem«, kakor imenuje študente, očital, da so »izročili Slobodana Miloševića Haaškemu sodišču«. Njemu zelo naklonjena novinarka ga je želela popraviti, a je vztrajal pri svojem. Izjava je požela veliko smeha, saj je bil Milošević izročen Haaškemu sodišču za vojne zločine v Jugoslaviji leta 2001, ko večina teh študentov sploh še ni bila rojena!

»Blokaderjem« Vučić najbolj očita, da zaradi demonstracij delajo Srbijo nestabilno in škodijo dobičku, ki ga bo prinesel posebni Expo v Beogradu leta 2027. Pozabil je seveda povedati, da bo ta Expo prinesel največji zaslužek prav njemu in njegovim prijateljem, saj se vsi projekti pripravljajo brez javnih razpisov in daleč stran od oči javnosti.
Velika popularnost državljanskega gibanja pod vodstvom študentov ga dela tudi tako nervoznega, da je začel celo groziti in množično zamenjevati vodilne ljudi po raznih ustanovah.

Odstavlja in namešča direktorje bolnišnic, sodišč, dekane univerz, celo vodstvo Narodnega gledališča in opere. Na čelo upravnega odbora slednjega je imenoval Dragoslava Bokana, sicer po poklicu režiserja in pisca, ki pa se ga malce starejši dobro spomnimo kot poveljnika paravojaške enote Beli orli med jugoslovansko vojno. Ta enota je na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini zagrešila kar nekaj vojnih zločinov.

Bokanovo ime je bilo omenjeno na sojenju voditelju Srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju pred Haaškim sodiščem, sodišče pa je ugotovilo, da so bili Beli orli prisotni v hrvaški vasi Voćin skupaj s Šešljevimi prostovoljci. V tej vasi je bilo leta 1991 ubitih več deset civilistov, zločin pa je bil del obtožnice tožilstva v Haagu proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Danes je Bokan znan kot izrazit rusofil. Ukrajinska, a rusko opredeljena, Ljudska republika Donjeck je Bokana imenovala za svojega diplomatskega predstavnika v Srbiji. V Srbiji se ob Bokanovem imenovanju na čelo gledališča in opere vrstijo ostri protesti umetnikov in njihovih sindikatov ter stanovskih organizacij.

Zelo odmeven je tudi javni poziv 25 članov Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU). Vseh članov je sicer 99, toda glede na to, da je bila SANU velika opora nekdanjemu Miloševićevemu režimu, je tudi apel četrtine akademikov pokazatelj, da ni več enoumja. Še zlasti zato, ker ga tisti, ki apela niso podpisali, niso obsodili.

Profimedia

Akademiki so napisali: »V najvišjem interesu ljudstva in države smo globoko zaskrbljeni za prihodnost Republike Srbije in s tem javno zahtevamo odstop predsednika republike Aleksandra Vučića zaradi propada demokratičnih, institucionalnih in družbenih temeljev naše države. V preteklem obdobju smo bili priča nadzoru nad tožilstvom in sodišči; propadu volilnega procesa z manipulacijo volilnih seznamov, kupovanjem glasov in zlorabo državnih virov; zatiranju svobodnega tiska in medijskega pluralizma z uzurpacijo nacionalnih televizijskih frekvenc in preoblikovanjem javne službe v propagandno orodje vlade; prekomernemu zadolževanju države brez javne razprave in nadzora, kar ogroža gospodarsko stabilnost in prihodnost prihodnjih generacij; prikrivanju kriminalnih afer, ki pretresajo javnost, hkrati pa ščitijo odgovorne posameznike; pojavu razširjene korupcije, prirejenih razpisov in popolnega pomanjkanja preglednosti pri delu državnih organov in uničenju temeljnih stebrov družbe – izobraževanja, zdravstva, znanosti, kulture in umetnosti – ki so bili pripeljani v stanje kronične krize in zanemarjenosti.

Odstopa ne zahtevamo iz političnih razlogov, temveč zaradi moralne odgovornosti, ki jo čutimo do državljanov in prihodnosti Srbije. Verjamemo, da noben posameznik, niti predsednik republike, nima pravice rušiti demokratičnega reda in ogrožati državnih in družbenih interesov zaradi osebne ali strankarske moči,« so zaključili svoj apel srbski akademiki.

Z nasprotne strani za zdaj prihajajo predvsem grožnje. Študenti in njihovi podporniki so napovedali miren protest za 28. junij, na dan svetega Vida oziroma vidovdan, ki je pomemben srbski praznik. Predsednik Vučić pa se je odzval z besedami: »Mislijo, da se bodo lahko kam zatekli. Kaj če bodo vdrli v parlament? Lepo jih bomo zapakirali kot sardine, ne da bi kogarkoli ranili. In kaj potem? Ni sile, ki bi lahko uničila našo državo. Moč so imeli pred štirimi, petimi meseci. Zdaj nimajo nobene možnosti. Sebe same bodo spravili za rešetke in s tem nimamo težav … Torej, ni neke velike filozofije, naj ljudje ne skrbijo. In če bodo napadli Ćaciland (park poleg predsedniške palače, kjer bivakirajo Vučićevi privrženci, op. p.)? Pa saj ne bodo s kladivcem tolkli po bagru!« je zaključil predsednik Srbije.

Komentar res ni potreben.