No, večina prebivalcev Srbije se s to oceno ne bi strinjala. Večina namreč meni, da ne gre le za ljudsko vstajo, temveč za pravo državljansko vojno. Namreč, sprva mirne protestnike so že od začetka grobo pretepali tako policija kot tudi od oblasti najeti pretepači (beri: večinoma kriminalci). Veliko jih je bilo privedenih samo zato, ker so mirno stali in protestirali. V zadnjih mesecih pa so nemiri eskalirali, pretepajo tudi mladoletnike in ženske, ki se ne morejo braniti, jim grozijo in jih obravnavajo kot najhujše kriminalce. Na koncu pa že organizirajo svoje privržence, da bi se spopadli s študenti, profesorji in njihovimi podporniki.

Spomnimo, da se je sedanja ljudska vstaja proti oblasti začela novembra lani, ko je nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu pod sabo pokopal 16 ljudi. Prvi so se organizirano uprli oblasti študenti in velik del prebivalcev Novega Sada, potem pa se je študentski odpor spremenil v državljanskega in poteka po vsej Srbiji, kar se ni zgodilo še nikoli v novejši zgodovini Srbije.

»Ali je to Guantanamo?«

Visoke poletne temperature so v Srbiji sredi avgusta dvignile tudi temperaturo na obeh straneh razdeljene Srbije. Predsednik Aleksandar Vučić se je odločil povečati grobost pristopa tako policije kot tudi svojih (zasebnih oziroma strankarskih) enot, ki jih imenuje »lojalisti«. Ko spremljamo proteste v zadnjih mesecih, je opaziti, da pri protestnikih iz akademskih vrst (študenti in profesorji) ni opaziti nobene agresije, mnogim državljanom pa počasi popušča potrpljenje. Francoska tiskovna agencija France Presse (AFP) je poročala, da so se razmere zaostrile, ko so skupine vladnih podpornikov, pogosto zamaskiranih, napadle protestnike.

X.com

V Valjevu, mestu v osrednji Srbiji, se je zbralo na tisoče protestnikov. Najprej so jih napadli zamaskirani civili. Nato pa so se protestniki spopadli s policijo, pri čemer so na policiste metali kamenje in ognjemete, ti pa so odgovorili z elektro šokerji in solzivcem, poroča AFP. V Valjevu je prišlo do velikega nasilja nad protestniki, ljudi pa je najbolj šokiral način pridržanja teh ljudi. Na družbenih omrežjih se je pojavil videoposnetek, na katerem člani intervencijske enote policije (IJP) stojijo za približno 15 mladeniči, ki klečijo ob zidu z rokami za hrbtom. Videoposnetek se hitro deli na družbenem omrežju X, na njem pa je videti, da je prostor, kjer so pridržani mladeniči in policija, nekakšna telovadnica. Pojavljajo se tudi različni komentarji, v katerih ljudje izražajo nejevero, da bi kdo v Srbiji storil kaj takega, z vprašanji, kot so »ali je to Guantanamo«, »ali je ISIS tako pridržal kristjane« in podobno.

Varuh človekovih pravic Zoran Pašalić je sprožil postopek v zvezi z ravnanjem policije v Valjevu v noči s 14. na 15. avgust. Izjavil je, da je »začel postopek za oceno zakonitosti in pravilnosti dela Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave in Policijske uprave Valjevo,« so sporočili iz njegovega urada.

V Novem Sadu je intervenirala celo specialna enota srbske vojske

Državljani in študenti so 13. avgusta v več kot 30 mestih protestirali proti incidentom v Vrbasu in Bački Palanki, kjer so nasilneži Srbske napredne stranke metali kamenje in pirotehniko na državljane. Pa tudi s strani protestnikov je padel kakšen kamen na prostore vladajoče stranke.

V Novem Sadu so iz smeri podpornikov Srbske napredne stranke (SNS), pred prostori stranke, proti protestnikom izstrelili ognjemete. Čez nekaj časa se je policija, popolnoma opremljena za razbijanje demonstracij, postavila med protestnike in podpornike SNS, ni pa reagirala proti tistim, ki so sprožili ognjemete. Na državljane so metali tudi bakle, policija pa je na koncu oblikovala kordon in državljane potisnila nazaj. Med incidenti je bilo poškodovanih približno 80 državljanov in 27 policistov, vloženih pa je bilo 47 prekrškovnih in pet kazenskih ovadb. Huje poškodovani so bili tudi nekateri policisti.

Prav incident pred novosadsko podružnico vladajoče SNS je povzročil precej vprašanj, kaj je v mestu in pred podružnico politične stranke počela vojska. Med stoječimi demonstracijami pred sedežem SNS je namreč nenadoma odjeknil strel. Do takrat javnost sploh ni vedela, da je pred sedežem politične stranke postavljena »Kobra«, enota vojaške policije za posebne namene. Streljal je vodnik te enote Vladimir Brkušanin, ki je bil med demonstracijami pred prostori SNS v Novem Sadu.

Dejal je, da je bil na »redni misiji«, ko jih je napadla skupina sto ljudi, in da je v trenutku, ko so bili obkroženi z vseh treh strani, ocenil, da je njegovo življenje in življenje njegovih kolegov ogroženo, in izstrelil kroglo v zrak v varni smeri. Notranji minister Ivica Dačić je naslednji dan na tiskovni konferenci pojasnil, da je vodnik Brkušanin »opravljal uradno nalogo varovanja varovane osebe«. Kmalu se je pokazalo, da je ta varovana oseba bivši predsednik srbske vlade Miloš Vučević.

zajem zaslona

Najprej se je odzvala novosadska opozicija in opozorila, da je s tem vojska prešla svoja pooblastila in da bivši premier in sedanji predsednik SNS ne more biti varovana oseba, saj ni več državni funkcionar. »Izjave ministra za notranje zadeve, v kateri sramotno upravičuje uporabo orožja s trditvijo, da je bilo to nujno za preprečitev izgube človeških življenj, se ne sme sprejeti kot opravičila za uporabo vojaške sile proti državljanom. Vojska ne sme nikoli biti sredstvo ustrahovanja ali nasilja nad lastnim ljudstvom, ne glede na okoliščine.

Ministra opominjamo, da nosi največjo odgovornost za morebitno eskalacijo in morebitno ogrožanje človeških življenj, saj so v zadnjih dneh nekateri pripadniki policije namesto varovanja državljanov delovali v sodelovanju z nasilneži SNS. S tem se je popolnoma zabrisala meja med institucijami, ki naj bi zagotavljale varnost vseh državljanov, in nasilneži, ki jih po posnetkih, posnetih sinoči, očitno organizirata brata Vučić,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Še ostrejši je bil predsednik Stranke svobode in pravičnosti Dragan Đilas: »To vedenje je neposredna kršitev zakona in ustavnih pooblastil vojske, ki po ustavi ne sme biti politični instrument nobene stranke. S tem, ko je vojsko spremenil v zasebno pretorijansko gardo, potem ko je to že storil s pripadniki BIA (varnostno-obveščevalna agencija, op. a.) in policije ter kriminalnimi združbami, je Vučić pokazal, da ne bo okleval z nobeno potezo za zaščito svoje oblasti,« je poudaril prvi mož srbske opozicije.

Pretepanje in grožnje s posilstvom s strani politične policije

V Beogradu se je zgodil dogodek, ki je šokiral tudi mednarodno javnost. Študentka fakultete za politične vede Nikolina Sinđelić je po televiziji in spletnem portalu N1 Srbija javnosti razgalila, kaj se ji je zgodilo v središču Beograda.

»Bila sem na ulici Kneza Miloša, s kolegom Stevanom Zdravkovićem sva bila v družbi poslanca Miroslava Aleksića in nekaterih drugih opozicijskih poslancev. Ko smo se razšli, sva se s Stevanom in še enim prijateljem odpravila domov, šli smo po Nemanjevi ulici, kjer so v tistem trenutku iz vladne garaže prišli pripadniki Enote za varovanje posameznih osebnosti in objektov (JZO) in policije ter številni zamaskirani moški. Bili so v civilnih oblačilih, nihče v uniformi. Stekli so ven, začeli pretepati ljudi s palicami, s teleskopskimi palicami ...«

Povedala je, da so ju nato odpeljali v garažo, da sta morala ležati na tleh in da sta bila postavljena v vrsto kot kriminalci, morala sta gledati v tla. Čez nekaj trenutkov se je pojavil poveljnik JZO Marko Kričak. Ukazali so jima, naj iz torbe vzameta vse, v njeni torbi pa je bil fotoaparat, zaradi česar sta jo označila za »kurbo« in jo obtožila, da ju je snemala. Nato sta jima razbila telefona in ji vzela fotoaparat. Trdi, da jo je poveljnik JZO tepel in z glavo udaril ob steno.

»Rekel je, da me bo slekel in posilil pred vsemi, da bodo vsi gledali. Bila sem očitno besna, rekel je ‘prositi me moraš, naj te neham pretepati’, fantu pa je povedal, da pravo nasilje šele prihaja. Odgovorila sem mu, saj nisem hotela molčati, a je postajal vse bolj nasilen. Tri ure smo preživeli v tisti garaži, nato pa so nas odpeljali na policijsko postajo v ulici Majke Jevrosime. Ko so vse dali v kombi, so mi rekli, naj ostanem zunaj, bala sem se, da ne bi ostala sama z njim. Za pomoč sem prosila policista v uniformi, pomagal mi je, rada bi se mu zahvalila, res mislim, da me je rešil. Pomagali so mi in vprašali, ali želim iti k zdravniku. Verjetno bom šla na pregled že danes, ker bolečina ne poneha,« je po napadu nanjo povedala Nikolina Sinđelić.

S strani policije in oblasti so sledile javne diskreditacije študentke FPV, ta pa jih je demantirala s številnimi argumenti in Enoto za varovanje posameznih osebnosti in objektov (JZO) ter njenega poveljnika ovadila javnemu tožilstvu. Zanimivo je, da je Dragan Vasiljević, direktor srbske policije, na RTS povedal, da omenjena enota ni del policije, temveč je vezana neposredno na Ministrstvo za notranje zadeve. Torej gre za neko obliko politične policije.

Profimedia

Časnik Danas piše, da je poveljnik enote JZO Kričak v tej enoti oblikoval poseben oddelek za aretacije in nadzor, kar v takšni enoti ni potrebno, saj so naloge JZO določene v zakonu o policiji. »Po zakonu je enota namenjena varovanju oseb in objektov. Aretacije in operativno delo pa so v pristojnosti Uprave kriminalistične policije in Policijske uprave,« je za Danas pojasnila poslanka in upokojena policijska polkovnica Slavica Radovanović. Poslanka srbskega parlamenta je še povedala, da je bil poveljnik Kričak prodajalec avtomobilov. »Ni policist, ni opravil policijskega usposabljanja. Kričak je ‘nedotakljiv’, ker je zvest Aleksandru Vučiću, ki mu je podelil vidovdansko nagrado, kljub prejšnjim škandalom in aferam, ki so ga spremljale, skupaj z JZO.«

Vučić je »ranjena zver« in pripravljen na vse, da obdrži oblast

Vse se je dogajalo več dni pred tem, ko pišem ta članek. Vse do danes je bilo v raznih krajih po Srbiji še veliko podobnih dogodkov, veliko ranjenih, še več pridržanih in položaj se vedno bolj zaostruje. Vsi politični analitiki iz Srbije, s katerimi sem govorila, pravijo, da konec tega spopada še ni blizu, a da je Vučićev režim de facto mrtev. On se tega verjetno zaveda, a se kljub temu obnaša kot »ranjena zver«, ki je pripravljena na vse, da obdrži oblast. Vsakodnevno, tudi po večkrat na dan, nastopa na sebi naklonjenih televizijah, javnosti sporoča, da potrebujejo samo nekaj dni, da se organizirajo in pokažejo, kako »bodo obranili Srbijo pred sovražniki in tujimi plačanci«.

Govori se o več možnostih. Celo o uvedbi izrednega stanja, ki bi mu dalo legitimnost za uporabo orožja. V javnost so pricurljale tudi informacije, da naj bi, po zgledu Rusije in Kitajske, pripravljali »elektronski požarni zid«, ki bi onemogočil delovanje družbenih medijev, ki so ob prevladi Vučićevih medijev glavno komunikacijsko sredstvo protestnikov in praktično edini vir resničnih informacij za srbsko prebivalstvo. In prav uničenje še redkih neodvisnih medijev je nedvomno njegov načrt.

V Reporterju smo že pisali, kako je podjetje United Group (UG), ki ima v lasti več neodvisnih medijev (N1, časnik in televizijo Nova, dnevnik Danas in tednik Radar), prešlo v roke manj znanega nizozemskega sklada, ki je razrešil dotedanjega večinskega lastnika in ustanovitelja teh medijev Dragana Šolaka. Naključje?!? Aleksandar Vučić namreč vidi prav v Draganu Šolaku svojega največjega nasprotnika, čeprav ta uspešni poslovnež nima nobenih političnih ambicij. Res pa je, da je Srbiji odprl vsaj delček normalnega medijskega prostora, kjer ljudje lahko preberejo, vidijo in slišijo resnico.

Zato ni naključje, da se je pred nekaj dnevi pri vodstvu srbske podružnice United Groupa pojavil Vladica Tintor z odvetniki in trdil, da je on novi direktor srbskega dela UG. Dosedanja direktorica družbe Bojana Mijailović ni dobila nobenega obvestila, da bi bila zamenjana, kaj šele uradne odpovedi. Verjetno je odveč pisati, da sta tako Tintor kot njegova odvetniška pisarna blizu režimu predsednika Vučića. Če bi Vučiću uspel manever ukinitve neodvisnih medijev, bi se celotna Srbija znašla v popolnem medijskem mraku in ljudje bi imeli na voljo večinoma lažne novice o položaju v njihovi državi.

Profimedia

Pod takšnim medijskim bombardiranjem je še precejšen del ljudi in ti ne vedo več, kaj je res in kaj ni. Ta del prebivalstva je predsednik Vučić pozval na »kontra mitinge za mir«. Provladna organizacija Center za družbeno stabilnost jih je organizirala v 49 krajih po Srbiji. Sodeč po posnetkih na več srbskih televizijah in na družbenih medijih so bila ta srečanja precej slabo obiskana. Da ne bi ostali samo pri novinarskem opažanju, verjemimo raje notranjemu ministru Ivici Dačiću, ki je ocenil, da je bilo na teh kontra mitingih skupaj okoli 33 tisoč ljudi. Če to primerjamo z udeležbo na zborovanjih proti oblasti, kjer se zbere – odvisno od časa in krajev – med 300 do 500 tisoč ljudi, vidimo, da podpora Vučiću vidno kopni. Študenti so svoje privržence pozvali, naj se ne zbirajo na krajih, kjer bodo potekali ti mitingi, da ne bi prišlo do incidentov med nedolžnimi ljudmi.

Pogled v prihodnost

Mnogi utemeljujejo svoje scenarije možnega razvoja dogodkov na osnovi tistega, kar se je zgodilo ob padcu Miloševića. Sama mislim, da to dvoje nima dosti skupnega. Primerjava padca Miloševića s potencialnim padcem Vučića ni relevantna, saj se ne da primerjati teh dveh srbskih voždov. Milošević je napadal druge narode, doma pa so bile žrtve agresije večinoma samo politični nasprotniki in kakšen novinar. Vučiću pa ni uspelo destabilizirati sosednjih držav in se je obrnil proti lastnemu narodu v državi, katere predsednik je. Za zdaj ima na svoji strani še policijo in vojsko, a vse bolj se sliši, da tudi v njihovih vrstah popušča pripravljenost za pretepanja (ali celo kaj hujšega) sorodnikov, prijateljev in znancev.

Srbski predsednik tudi noče uslišati zahtev, da bi razpisal volitve. To je razumljivo, bilo pa bi tudi slabo, če bi jih, saj bi njegova oblast spet lahko kršila vsa volilna pravila in ponarejala rezultate. Predsednik Stranke svobode in pravičnosti Dragan Đilas pravi, da bi morala akademska sfera najprej oblikovati tehnično vlado uglednih srbskih strokovnjakov, šele potem pa naj ta vlada razpiše volitve. Jasno je, da bodo študenti in profesorji, ki trenutno uživajo največjo podporo med ljudmi, sestavili takšno listo, a po vsej verjetnosti tudi politično stranko. Tukaj so tudi ProGlas in druge civilnodružbene skupine, reorganizirati in poenotiti pa se bo (vsaj na začetku) morala tudi srbska opozicija.

Evropska komisija

Posebnega pomena je seveda ravnanje mednarodne skupnosti. Od nje je odvisno veliko. Zadnje mesece je očitno, da Zahod počasi Vučiću obrača hrbet, kritizirajo ga tako politiki držav članic, Evropski parlament, komisarka Marta Kos in malce manj odločno tudi drugi komisarji, ni pa še jasno, kako se bo odločil Trump. Vučić še vedno tesno sodeluje z Rusijo in Kitajsko, pa tudi z Izraelom. Tako je 19. avgusta vlada z izraelskim obrambnim podjetjem Elbit Systems podpisala pogodbo v vrednosti 1,635 milijarde dolarjev za dobavo vrste obrambnih sistemov v petih letih. Pogodba vključuje več raket dolgega dosega, brezpilotne letalnike Hermes 900, napredne obveščevalne sisteme in opremo za nočno gledanje. Le zakaj jih potrebujejo, kajne?

Ko se komisarka za širitev sprašuje, zakaj študenti na demonstracijah ne nosijo evropskih zastav, bi morala vedeti, da je to zato, ker je avtoritarni predsednik vsa ta leta dobival podporo v EU in ker tudi danes ni odločnega odziva Komisije na nasilje v Srbiji. So pa zelo odločni pri obsodbi nasilja na vzhodu Evrope, pri ruskih sosedih. Vsa pozornost Bruslja je obrnjena k Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, Zahodni Balkan pa zanemarjajo.

Zadnji napačni korak je storil novi veleposlanik EU v Beogradu Andreas von Beckerath, švedski diplomat, ko je pred dnevi predal svoje poverilno pismo Vučiću in se sestal z marionetnim predsednikom vlade Macuro. Delegacija je objavila sporočilo za javnost: »Veleposlanik von Beckerath je ponovno potrdil močno in dolgoročno zavezanost Evropske unije poti Srbije k članstvu v EU. Zahvalil se je predsedniku in srbskim oblastem za topel sprejem ter poudaril svojo odločenost, da bo v celoti podprl proces evropske integracije Srbije. Pristop k EU predstavlja resnično priložnost za Srbijo,« je dejal veleposlanik in izrazil namero, da bo tesno sodeloval z vsemi srbskimi in mednarodnimi deležniki, da bi državo približal Evropski uniji.

Zadnji stavek sicer kaže na to, da bo sodeloval tudi z Vučićevimi nasprotniki, a zahvala o toplem sprejemu in kasnejše diplomatsko sporočilo o (spet!) konstruktivnih pogovorih s premierom daje misliti, da evropski diplomati nimajo niti trohice političnega občutka. Kje je obsodba divjanja nad mirnimi protestniki, kje je opozorilo, da je vsa politika te vlade v nasprotju z normami EU, kje je ugotovitev, da Srbija ne izpolnjuje svojih zavez v pogajanjih z EU? Tega preprosto ni.

Kot tudi sicer ni nikjer učinkovite in uspešne skupne zunanje politike Unije.