"Tako ne gre," je bil slogan stavke, h kateri sta sprva pozvali obe glavni sindikalni združenji, CGIL in UIL, kasneje pa se jima je pridružilo še združenje UGL in nekatera manjša sindikalna združenja. Sindikat CISL se je od stavke ogradil. Po navedbah CGIL je v stavki sodelovalo 70 odstotkov italijanskega gospodarstva, s čimer so v največjem italijanskem sindikalnem združenju zadovoljni.
"Današnja splošna stavka je nedvomno znak velike napetosti med sindikati in vlado," je v Torinu novinarjem včeraj dejal italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Ob tem je posvaril, da to ni dobro za državo.
Prvo splošno stavko v desetih mesecih, odkar je na oblasti premier Matteo Renzi, so v 54 večjih italijanskih mestih spremljale demonstracije; vsega skupaj naj bi se po navedbah sindikatov na ulice odpravilo približno 270.000 ljudi.
Največ ljudi, 70.000, se je zbralo v Torinu, v Neaplju so našteli okoli 50.000 demonstrantov, v Rimu 40.000, v Palermu 15.000. O stavki in demonstracijah so med drugim poročali tudi iz Trsta, kjer je dopoldne na mestnih ulicah mirno protestiralo kakih tristo ljudi.
Demonstracije v Torinu je vodila vodja CGIL Susanna Camusso, ki je premierju Renziju očitala, da njegovi ukrepi ne bodo prispevali h gospodarski rasti in zaposlovanju. A predsednika vlade stavka ne omaja. "Brez reform se bodo obsodili na počasen propad. Moramo imeti pogum za spremembe," je poudaril.
V Rimu pa so protestniki v zrak izpustili številne balone s podobo Renzija z Ostržkovim nosom.
Na protestnih zborovanjih so v Torinu, Milanu in Rimu izbruhnili izgredi. Tam so se protestniki spopadli s policijo, ki je nekaj ljudi tudi aretirala.
V Torinu je skupina skrajno levih protestnikov policiste obmetavala s kamni, možje postave pa so odgovorili z udarci z gumijevkami. Osem protestnikov so po poročanju italijanskih medijev aretirali. Tudi iz Milana poročajo o podobnih incidentih - protestniki so policiste obmetavali s petardami in solzivcem. 11 policistov je bilo poškodovanih.
Stavka je v veliki meri ohromila Italijo, predvsem na prometnem področju. Med drugim niso delali piloti, kontrolorji letenja in uslužbenci letališč. Po podatkih sindikatov je stavka prizadela 50 odstotkov železniških in letalskih povezav v državi. Samo italijanska letalska družba Alitalia je morala odpovedati 200 letov. V Rimu so v mestnem prometu vladale kaotične razmere, med drugim niso obratovali podzemna železnica in avtobusi.
Stavki so se pridružili tudi zaposleni na poštah, v šolah, bolnišnicah in drugih javnih ustanovah.
Vlada v Rimu je sicer tik pred stavko umaknila po mnenju sindikatov sporen ukaz, da morajo zaposleni na železnicah delati, s katerim je želela preprečiti ohromitev železniškega prometa.
Italijani so s stavko in protesti pokazali nestrinjanje z reformo trga dela, v javnosti znano tudi kot Jobs Act. Reformni sveženj, ki ga je italijanski senat potrdil prejšnji teden, med drugim predvideva lažje odpuščanje delavcev ter močno omejuje pravice do ponovne zaposlitve tistih, ki so bili neupravičeno odpuščeni.
Protestirali so tudi proti krčenju proračunskih izdatkov, ki ga vlada načrtuje v proračunu za prihodnje leto. Sindikati zahtevajo še zvišanje že več let zamrznjenih plač v javnem sektorju ter zadostna sredstva za reformo javne uprave.
Levica in sindikati Renziju očitajo, da bo opustil dosedanje socialne ugodnosti in liberaliziral gospodarstvo po vzoru nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher. Premier po drugi strani trdi, da želi z večjo prožnostjo pri zaposlovanju ustvariti nova delovna mesta.
Brezposelnost v Italiji se je sicer letos povzpela na rekordnih 13 odstotkov, med mladimi pa je celo 42-odstotna. Poleg tega se v državi bojijo, da se bo večmesečna recesija podaljšala tudi v prihodnje leto.