Število smrtnih žrtev eksplozij je doseglo 86, je popoldne sporočil turški minister za zdravje Mehmet Muezzinoglu. Še 186 ljudi zdravijo, od tega jih je 28 na intenzivni negi. Gre za najbolj smrtonosen napad v zgodovini sodobne Turčije.
Po informacijah, ki jih je po napadu pridobilo slovensko veleposlaništvo v Ankari, med žrtvami ali ranjenimi ni slovenskih državljanov. Veleposlaništvo ostaja v stiku s turškimi oblastmi.
Eksploziji, ki naj bi bili delo samomorilskih napadalcev, sta odjeknili v bližini glavne železniške postaje pred protivladnim shodom za mir, ki ga je sklicala leva prokurdska opozicija s parlamentarno stranko HDP na čelu. Udeleženci shoda, ki so ga nato odpovedali, so nameravali terjati konec spopadov turških varnostnih sil s pripadniki prepovedane Turške delavske stranke (PKK).
PKK je danes sicer sporočila, da bo po več mesecih nasilja pred volitvami 1. novembra prekinila vse vojaške aktivnosti, pogoj za to pa je, da oblasti ne bodo napadale kurdskega gibanja, ljudi in sil. Kot se je izrazila, razglaša "stanje neaktivnosti" svojih borcev, s čimer želi prispevati k mirni izvedbi volitev.
A možno je, da je bila izjava PKK javnosti posredovana še pred današnjim napadom, saj tega ne omenja. V minulih dneh se je že ugibalo, da utegne PKK narediti ta korak in pred volitvami razglasiti prekinitev ognja.
Erdogan je napad medtem obsodil kot teroristično dejanje in "gnusen napad na našo enotnost in mir v državi". Kot je zatrdil, preiskava teče, krivci za smrtonosni eksploziji pa bodo privedeni pred roko pravice. "Ne glede na to, kakšen je izvor, cilj ali ime, smo proti vsakršni obliki terorističnih dejanj ali terorističnih organizacij," je poudaril.
"Kot vsako drugo teroristično dejanje je napad na železniški postaji v Ankari napad na našo enotnost, bratstvo in prihodnost," je nadaljeval. "Solidarnost in odločnost, ki ju bomo izkazali po tem napadu, bo največji in najpomembnejši odziv na teror," je še dejal predsednik in vse pozval, naj "ravnajo odgovorno" in naj bodo "proti, ne na strani terorja".
Prokurdska parlamentarna stranka HDP je v izjavi sporočila, da kot glavno tarčo napada vidi sebe. Vodja stranke Selahattin Demirtas je v izjavi za novinarje napad primerjal z bombnim napadom na shodu HDP pred junijskimi parlamentarnimi volitvami in julijskim samomorilskim napadom džihadistov Islamske države (IS) na prokurdske aktiviste v mestu Suruc.
"Je mogoče, da država s tako močno obveščevalno mrežo ni imela predhodnih informacij o napadu?" se je vprašal in enako izpostavil za predhodna omenjena napada. "Takšna tiranska vlada ne bo nikoli uspela zaznamovati zgodovine. Ne bomo ji dovolili," je dejal. Policijo je poleg tega obtožil, da je uporabila solzivec proti ljudem, ki so po eksplozijah želeli pomagati ranjenim.
Po napadu, ko so prizorišče že preplavili policisti in reševalci, so namreč nekateri privrženci opozicije, ogorčeni ob napadu na svoje somišljenike, policiste napadli z vzkliki "morilci". Ti so nato streljali v zrak in jezno množico razgnali.
Kasneje se je v Istanbulu tudi zbralo kakih 2000 protestnikov, ki so obsodili današnji pokol, odgovornost zanj pa pripisali Erdoganu, ki so ga označili kot "lopova in morilca". PKK so pozivali, naj se odzove in maščuje danes ubite.
Do napada je prišlo v času priprav na predčasne volitve 1. novembra, potem ko je junija Erdoganova stranka izgubila absolutno večino v parlamentu in ni uspela sestaviti koalicije. Demirtas je dejal, da je njegova stranka odpovedala ves predvolilni program. Turški premier Ahmet Davutoglu je sicer že pred tem napovedal, da volilno kampanjo za tri dni prekinja.
Obsodbe napada so prišle z vsega sveta. "Turško ljudstvo in vse politične sile se morajo združiti proti teroristom in proti vsem, ki želijo destabilizirati državo, ki se sooča s številnimi grožnjami," sta v skupni izjavi zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn.
Napad je ostro obsodil generalni sekretar Nata Stoltenberg. "Ne obstaja upravičen razlog za tako grozljiv napad na ljudi, ki korakajo za mir," je poudaril in dodal, da zaveznice v Natu ostajajo "enotne v boju proti terorizmu".
Ameriško veleposlaništvo v Ankari je v sporočilu na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisalo: "Vsi moramo biti enotni proti terorju." Ruski predsednik Vladimir Putin je Erdoganu izrekel sožalje in potrdil pripravljenost na tesno sodelovanje v boju proti teroristom.
Z najostrejšo obsodbo terorističnega napada na miroljubne demonstrante se je odzvalo tudi slovensko ministrstvo za zunanje zadeve. "Izražamo solidarnost s Turčijo v soočanju s tovrstnimi nesprejemljivimi grožnjami stabilnosti. Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije podpira vse demokratične sile v Turčiji in nasprotuje vsakršni uporabi nasilja za doseganje političnih ciljev."