Ruska jedrska agencija Rosatom je minuli mesec znanstvenike na tamkajšnjem inštitutu za jedrsko varnost pozvala, naj preiščejo izvor izredno visoke koncentracije radioaktivnega rutenija-106. Onesnaženost z njim je v septembru najprej v Rusiji zabeležila tamkajšnja meteorološka agencija, nato pa so ga - sicer v manjših količinah - zaznali še v večini evropskih držav.
Ruski znanstveniki še niso odkrili vzroka onesnaženja, so pa zavrnili ugibanja, da naj bi bila zanj odgovorna tamkajšnja nuklearka Majak, kjer Rusi predelujejo uporabljeno jedrsko gorivo.
Zdravstveni izvidi zaposlenih v nuklearki Majak niso pokazali sprememb v njihovih telesih, prav tako od začetka avgusta do konca novembra v objektu ni bilo nobenega incidenta, je pojasnil vodja preiskave Vladimir Boltunov.
"Ne moremo izpostaviti vzroka onesnaženja. Obenem ne moremo izključiti možnosti, da so njegov vir vesoljska plovila, kot so sateliti ali njihovi deli, ki vsebujejo rutenij-106." Ti bi namreč ob svojem ponovnem vstopu v atmosfero lahko onesnažili ozračje, je še ugibal Boltunov.
To teorijo je francoski inštitut za jedrsko varnost IRSN sicer že označil za malo verjetno.
Ruska meteorološka agencija je najvišjo koncentracijo nevarnega rutenija-106 v septembru zabeležila na meteorološki postaji v Argjašu na jugu Urala, ki je od nuklearke Majak oddaljena 30 kilometrov. Koncentracija je bila 986-krat večja od običajne v naravi.
Na povišano vrednost je nato 9. novembra opozoril francoski IRSN in dodal, da naj bi se radioaktivni oblak nad Evropo razširil z južnega Urala, morda zaradi jedrske nesreče. Izmerjeni rezultati evropskih postaj so potrdili prisotnost rutenija-106 tudi v ozračju nad večino evropskih držav, tudi Slovenijo.
Slovenska uprava za jedrsko varnost je nato novembra sporočila, da v Sloveniji onesnaženost ni več prisotna. Bila je sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Točne lokacije izpusta po navedbah uprave za jedrsko varnost ni bilo mogoče določiti.
