Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen. Tožilstvo jih preganja zaradi objave prepisov policijskih prisluhov Lovšetu, ki je pred leti svetoval pri prodaji Mercatorja. Dnevnik je jeseni 2013, v času prodaje, objavil vrsto člankov o ozadju prodaje, ki so med drugim vključevali vsebino policijskih prisluhov Lovšetu.
Odvetnik Mirko Bandelj, ki zastopa Vukovićevo, je na predobravnavnem naroku ocenil, da bo postopek odvisen predvsem od pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, pa tudi od ugotovitve dejanske verodostojnosti objavljenih domnevnih prisluhov, saj je Lovše v civilnih pravdnih postopkih zanikal njihovo verodostojnost. Zato obramba vztraja, kot je to predlagalo tudi tožilstvo, pri zaslišanju vseh štirih akterjev, ujetih v prisluhe, poleg Lovšeta še Todorića, odvetnika Mira Senice in nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa.
"Ker novinarji ne smejo in ne morejo razkriti vira svojih informacij, že sama obtožba pa se nedorečeno poigrava z dvema od možnih opcij virov," obramba zahteva pridobitev vseh prepisov in poslušanje originalnih posnetkov zaradi ugotovitve, ali gre v objavljenih prepisih dejansko za prisluhe, ki so bili pridobljeni po odredbi preiskovalnega sodnika.
"Odločilno je tudi vprašanje, ali novinarji res nimajo nobene zakonske podlage, ki bi jim omogočala objavo podatkov, ki so pomembni za javnost, gospodarski razvoj in obstoj Republike Slovenije," je poudaril odvetnik. Obramba zato predlaga zaslišanje tedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažica, pa tudi hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, ki bi pričal o pomenu poročanja o prodaji Mercatorja za hrvaško javnost.
Poleg tega obramba predlaga, da sodišče pridobi tudi kazensko ovadbo in prisluhe zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v t. i. zadevi farmacevtka, "ker bo le na ta način možno odgovoriti na dilemo, zakaj tožilstvo preganja novinarje, katerih profesionalna dolžnost je, da dobljeno informacijo posredujejo javnosti, medtem ko tisti, čigar dolžnost je prisluhe varovati in hraniti, le te lahko posredujejo javnosti brez sankcij". Na seznamu želenih prič obrambe je tudi publicist in raziskovalec Tadej Troha.
Ker je po vedenju obrambe postopek prodaje trgovske družbe spremljala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna služba (Sova), želijo, da sodišče pridobi morebitne izsledke in prisluhe iz te zadeve. Poleg tega želijo med pričami tudi več oseb, ki so sodelovale pri inšpekcijskem nadzoru, povezanem z uhajanjem prisluhov v javnost.
Tožilka Maja Medvešek se je z dokaznimi predlogi obrambe strinjala, nasprotovala je le dokaznemu predlogu pridobitve prisluhov Sove, ker gre le za domneve, da ti sploh obstajajo. "V tej zadevi je vse domnevno," pa ji je odgovoril Bandelj. V izjavi po koncu naroka je tožilka še pojasnila, da je bil utemeljen sum nedvoumno podan, kar je bilo potrjeno tudi s strani sodišča.
"Ko smo pridobili prisluhe, smo najprej pretehtali in nesporno odločili, da gre za pravico javnosti do obveščenosti, ker je bila tema prisluhov tako pomembna za javnost, saj je pokazala, kako se stvari dejansko odvijajo v ozadju in kako delujejo omrežja," je dejala nekdanja odgovorna urednica Dnevnika.
Kazenski pregon po toliko letih jo čudi, predvsem ob dejstvu, da akterji, ki so bili odgovorni za slabe rezultate Mercatorja, ne sedijo na zatožnih klopeh. "Imamo podjetje, ki je že toliko let v težavah, bilo je nekaj predkazenskih postopkov, pa se ni nič zgodilo, na sodišču smo pa mi, ki smo o tem poročali," je dodala.