Tečaj evra, za katerega je bilo treba v njegovih najboljših časih spomladi 2008 odšteti le malenkost manj kot 1,60 dolarja, je ves čas od uvedbe močno nihal. Najnižjo raven v zgodovini je zabeležil jeseni 2000 z vrednostjo 0,82 dolarja, njegovo dolgoletno povprečje pa se giblje okoli 1,20 dolarja.
V tem letu se je uspel okrepiti največ do 1,48 dolarja, kolikor je bil na borzi v Frankfurtu vreden v začetku maja, zatem pa je spet začel izgubljati tekmo z ostalimi svetovnimi valutami.
Pred tem je bil evro kljub grški krizi dolgo časa presenetljivo trdna valuta. Omajal se je šele v letošnjem poletju, ko je dolžniška kriza najprej ošvrknila Italijo in Španijo, zatem pa celo tako trdne države z evrom, kot je denimo Francija.
V četrtek je evro zdrsnil na najnižjo raven v tem letu, potem ko je Italija drugič v dveh dneh izdala nove obveznice. Močno zadolžena država si je sicer zagotovila razmeroma ugodne obrestne mere, namreč 6,98 odstotka, potem ko je še novembra morala v zameno za svež kapital pristati na 7,56-odstotne obresti.
Po dveh dneh padanje je bilo treba v četrtek dopoldne za en evro odšteti 1,2858 dolarja, kar je najmanj po septembru 2010. Danes se je ob izredno skromnem obsegu trgovanja od te vrednosti nekoliko oddaljil in je zanj treba odšteti 1,2945 dolarja.
Leto 2011 pa evro končuje na izredno nizkih ravneh tudi v razmerju do ostalih svetovnih valut. V japonskem denarju je bil denimo v četrtek vreden 100,06 jena, kar je najmanj v več kot desetih letih.
Kot vzrok za šibak tečaj evra analitiki izpostavljajo predvsem dolžniško krizo v 17 državah s skupno evropsko valuto. Kljub sklepom voditeljev evropskih držav o oblikovanju fiskalnega pakta v območju evra iz začetka decembra je zaupanje vlagateljev v evropsko valuto majhno.
Številni vlagatelji očitno dvomijo, da do članicam območja evra uspelo obvladati svoje javne finance, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega pa na tečaj evra vplivajo tudi bonitetne agencije ter bojazni pred recesijo in nenazadnje razmeroma skromen obseg trgovanja, saj imajo že majhni posli lahko velik vpliv na gibanje tečajev.
Za podjetja to pomeni tako pozitivne kot negativne učinke. Po eni strani je šibak tečaj evra v prid izvoznikom, saj je zaradi tega izvoženo blago cenejše. A po drugi strani to pomeni dražji uvoz surovin.
Potrošnikom prinaša šibak tečaj evra precej negativnih posledic. Tako morajo npr. na bencinskih servisih seči precej globlje v žep, saj se z nafto trguje v dolarjih in je zato njen uvoz dražji. Tudi počitnice v dežele zunaj Evrope so lahko dražje, nakupovanje prek interneta pri ponudnikih izven območja evra pa manj privlačno.
V Sloveniji se je neosvinčeni 95-oktanski bencin po podatkih s Petrolovih spletnih strani v zadnjem letu dni podražil za dobrih šest odstotkov. Tisti, ki bodo morali pred odhodom na silvestrovanja še napolniti rezervoar svojega avtomobila, bodo za liter bencina odšteli 1,3420 evra oz. 7,9 centa več kot pred letom dni.
V tem času se je nafta na svetovnih trgih podražila za dobrih 11 odstotkov. Za 159-litrski sod teksaške lahke nafte je bilo treba danes dopoldne v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku odšteti malenkost manj kot 100 dolarjev.
