Konec leta 2011 je neto dolg španskih bank, vezan na ECB, dosegal "le" 118,9 milijarde evrov, vrh pa je dosegel avgusta lani, ko je bil pri 388,7 milijarde evrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Upadanje dolga, ki ga zdaj beležijo banke v četrtem največjem gospodarstvu v območju evra, kaže na to, da banke vse lažje dostopajo do svežih sredstev na obvezniškem trgu.
Vrata finančnih trgov so bila namreč še lani za španske banke na pol zaprta. Vlagatelji so bili zaskrbljeni zaradi njihovih bilanc, obremenjenih s slabimi posojili, povezanih s pokom nepremičninskega balona leta 2008, zato so od njih zahtevali visoke donose.
Banke so zato začele sredstva v veliki meri zbirati pri ECB. Potem ko je predsednik osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi sporočil, da so pripravljeni priskočiti na pomoč državam, ki se bodo v zameno za to zavezale k izpolnitvi ostrih pogojev, pa je napetost popustila.
Španska vlada je pred nekaj manj kot letom dni prejela še posebno mednarodno pomoč za sanacijo bančnega sistema. Območje evra in Mednarodni denarni sklad sta ji zagotovila do 100 milijard evrov posojil, Madrid pa je s tega naslova počrpal 41,3 milijarde evrov.
Španske banke so, potem ko jim je na pomoč priskočila država, zmanjšale obseg zadolževanja pri ECB.
Španija sicer trenutno beleži boljše finančne in gospodarske rezultate. Državi naj bi v tretjem četrtletju uspelo izplavati iz recesije, prihodnje leto pa naj bi sklenila z 0,7-odstotno rastjo. Brezposelnost naj bi ostala visoka - pri 26,6 odstotka.
Španski premier Mariano Rajoy pričakuje, da bo javni dolg države letos dosegel 94,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 98,9 odstotka BDP.