Na EU volitvah nova zmaga EPP, s socialisti in liberalci še naprej v večini

Evropske volitve so novo zmago prinesle Evropski ljudski stranki, katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen je že razglasila zmago. Obe skrajno desni politični skupini sta se na račun dobrih rezultatov v več državah okrepili, a EPP skupaj z S&D ter liberalci ohranja večino. Je pa velika zmaga skrajne desnice prinesla nove volitve v Franciji.

EPP ima trenutno v 705-članskem parlamentu 176 poslancev, v novem sklicu parlamenta, ki bo štel 720 članov, pa naj bi jih imela 191.

Precejšen delež njenih poslancev prispeva Nemčija, kjer so krščanski demokrati (CDU in CSU) prepričljivo zmagali in naj bi glede na trenutne izide v skupino poslali 31 poslancev.

Levosredinska S&D, ki ima trenutno 139 poslancev, jih bo po novem imela 135.

Sledi liberalna politična družina Renew, ki je utrpela največjo izgubo med vsemi sedmimi političnimi skupinami. V tem sklicu ima 102, v novem pa naj bi imela 83 sedežev.

Tri največje skupine, ki so doslej zagotavljale podporo Evropski komisiji predsednice Ursule von der Leyen, naj bi tako ohranile večino v Evropskem parlamentu. Skupaj naj bi imele 409 poslancev, za večino pa jih potrebujejo 361.

Von der Leyen, ki se ji obeta nov mandat na čelu komisije, je razglasila zmago in že napovedala, da se bo o sodelovanju po evropskih volitvah najprej posvetovala prav z S&D in liberalci.

"Ta rezultat sredinskim strankam prinaša veliko odgovornost. Morda so med nami razlike pri posameznih vprašanjih, vendar pa si vsi prizadevamo za stabilnost ter močno in učinkovito Evropo," je še povedala vodilna kandidatka zmagovalne stranke na evropskih volitvah.

V času kampanje sicer ni želela izključiti možnosti sodelovanja s skrajno desno politično skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki je za liberalci zasedla četrto mesto z 71 poslanskimi mandati, medtem ko jih ima trenutno 69.

Največ med vsemi naj bi pridobila druga skrajno desna skupina Identiteta in demokracija (ID), ki naj bi imela 57 članov Evropskega parlamenta, zdaj jih ima 49.

Skupini sta se okrepili na račun dobrih rezultatov več skrajno desnih strank v kar nekaj evropskih državah. Med drugim je v Franciji Nacionalni zbor osvojil kar 30 odstotkov glasov, največ doslej, in naj bi v ID prispeval 30 poslancev.

Poleg liberalcev so največje izgube doživeli evropski zeleni, ki imajo 71 evroposlancev in naj bi padli s četrtega na šesto mesto. Glede na prvo projekcijo naj bi osvojili 53 sedežev v 720-članskem parlamentu.

Levica, ki ima trenutno 37 poslancev, naj bi jih v novem sklicu imela 35.

Stranke, ki v trenutnem parlamentu niso del nobene skupine ali ki doslej niso imele evropskih poslancev, naj bi skupaj osvojile 95 poslanskih sedežev. Trenutno je v parlamentu 62 nepovezanih poslancev.

Zaenkrat je denimo brez politične skupine nemška skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je v državi osvojila drugo mesto, saj jo je ID nedavno izločila iz svojih vrst. Za poraženko volitev v Nemčiji velja vladajoča SPD kanclerja Olafa Scholza, saj je doživela najslabši rezultat v svoji zgodovini.

Poraz je vladajoča stranka doživela tudi v Franciji, kjer je Preporod z zavezniki osvojil le 15 odstotkov podpore, polovico manj od skrajno desnega Nacionalnega zbora, kar je v državi povzročilo pravi politični potres - predsednik Emmanuel Macron je že razpustil parlament in sklical predčasne volitve. Prvi krog bo že 30. junija, drugi 7. julija.

Tudi v Španiji je slavila opozicijska Ljudska stranka (PP), ki je osvojila 34,2 odstotka glasov. Niso pa vladajoči socialisti (PSOE) s 30,2 odstotka dosti zaostali za njo. Skrajno desna stranka Vox je prejela 9,6 odstotka.

Na evropskem parketu vse bolj vplivna italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem prepričljivo zmagala - njeni Bratje Italije naj bi osvojili okrog 30 odstotkov glasov in v ECR prispevali več kot 20 poslancev.

Da se razmerja sil v EU kljub bombastičnim napovedim niso bistveno spremenila, je glede neuradnih izidov evropskih volitev za STA ocenil analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Vzpon radikalne desnice bo po njegovem glavna zgodba, zlasti zaradi rezultatov v največjih članicah EU, a je ob tem opozoril tudi na njen neuspeh v skandinavskih državah.

Na Švedskem so denimo skrajno desni Švedski demokrati osvojili šele četrto mesto, tudi na Finskem so skrajno desni Finci utrpeli izgubo in bodo imeli namesto sedanjih dveh le enega evropskega poslanca.

Tudi na Madžarskem je s 43 odstotki glasov resda zmagala vladajoča stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, a je dosegla nekoliko nižjo podporo od pričakovane in slabši izid kot pred petimi leti, ko je dobila nekaj več kot 52 odstotkov glasov. Na drugem mestu je stranka njegovega potencialnega konkurenta Petra Magyarja, ki je s skoraj 31 odstotki glasov presegla pričakovanja.