Prepoved političnega oglaševanja na Twitterju naletela na hvalnice in kritiko

"Verjamemo, da si je doseg političnega sporočila treba zaslužiti, ne pa kupiti," je tvitnil glavni izvršni urednik družbenega omrežja Twitter Jack Dorsey, ko je prejšnji mesec napovedal spremembe.

Vse od ameriških predsedniških volitev leta 2016 in ruskih poskusov vmešavanja so družbena omrežja na udaru glede plačanih in neplačanih vsebin, ki se širijo po njih. Vedno glasnejši so pozivi k boju proti lažnim in zavajajočim informacijam. Podjetja so se na pozive odzvale z različnimi ukrepi, Twitter pa je prvo omrežje, ki z 22. novembrom uvaja prepoved političnega oglaševanja.

Po oceni novinarja portala Pod črto in medijskega analitika Lenarta Kučića se je sicer Twitter za to potezo med drugim odločil, ker je prepoved takšnih vsebin zanje bistveno lažja in tudi cenejša rešitev, kot moderiranje. Hkrati so še izrabili priložnost, da se predstavijo kot "družbeno odgovorna" platforma. Sploh kot nasprotje Facebooku, je dodal.

Facebook bo namreč še naprej dovoljeval vse politične oglase. Kot je pojasnil izvršni direktor Mark Zuckerberg, se ne želijo vmešavati v svobodo govora in bodo dovoljevali vse oglase, četudi bodo ti lažni.

Dorsey je oktobra napovedal, da bo prepoved veljala tako za politike kot politične teme. Podrobnosti sicer ni razkril, te bodo znane ta petek. So pa njegove precej ohlapne besede podale dovolj prostora za najrazličnejše interpretacije, kaj to pomeni za prihodnost političnega oglaševanja.

Ameriški republikanski politični strateg Matt Shupe je za tiskovno agencijo AP opozoril, da bo odločitev škodovala predvsem političnim novincem, saj še nimajo enake prepoznavnosti ali organskega dosega kot uveljavljeni politiki in bo zato težje širili sporočilo. "Če si izzivalec, ti oglaševanje omogoča premagati to razliko," je pojasnil.

Pojavila so se tudi opozorila, da bo prepoved utišala aktiviste. Ker bo v okviru ukrepa prepovedano tudi oglaševanje političnih tem, bi tako lahko po domnevah nekaterih prepovedali promocijske objave aktivistov in drugih, ki na primer opozarjajo na podnebne spremembe, ne pa tudi objav podjetij, ki so povezane s podnebnimi spremembami, poroča portal The Next Web.

Pri Twitterju so sicer že ob napovedi prepovedi namignili, da do oglasov, ki so povezani s političnimi vprašanji ali s spodbujanjem k politični participaciji, ne bodo tako strogi. Po srečanju predstavnikov Twitterja z oglaševalci pa je na dan pricurljalo, da bodo najverjetneje še vedno dovoljeni oglasi o političnih vprašanjih nacionalnega pomena, prepovedani pa bodo oglasi, ki bodo promovirali politike ali zakonodajo, poroča portal Buzzfeed.

Ali bo imela odločitev Twitterja večji vpliv na druga družbena omrežja, zaenkrat ni znano. Omrežja največ prihodkov dobijo ravno na račun oglaševanja in Twitter je eno od omrežij, ki mu politično oglaševanje ne prinese levjega deleža, ampak le delček. Točne številke niso razkrite, a je pri zadnjih vmesnih volitvah v ZDA lani dobil tri milijone dolarjev na račun političnih oglasov. Letni prihodek podjetja je sicer okoli tri milijarde evrov, poroča časnik New York Times.

Facebooku politično oglaševanje prinaša večje zneske. Največje družbeno omrežje naj bi namreč le na račun političnih oglasov od maja 2018 zaslužilo več kot 850 milijonov dolarjev, poroča portal Politico.

Politični kandidati tako vlagajo v oglaševanje precej več na Facebooku kot na Twitterju, zato slednje podjetje s svojo potezo ni pretirano ogrozilo svojega vira prihodka ali prestrašilo vlagateljev. Pri obeh omrežjih sicer to pri milijardnih prihodkih ne predstavlja večjega deleža zaslužka.

Tudi Kučić je opozoril, da Facebooku medijske in politične vsebine predstavljajo razmeroma majhen del skupnega prihodka in da bi jih lahko brez večje škode tudi omejili. "A hočejo najbrž še naprej vzdrževati videz nevtralne platforme, ki ne omejuje nikakršne oblike govora. Kljub temu jih najbrž že med prvo večjo volilno tekmo čaka veliko kritik, sploh ko se bodo začele množično pojavljati lažne politične vsebine in propaganda," je ocenil.