Kljub preklicu epidemije Beovićeva napoveduje, da bo še prihajalo do posameznih izbruhov bolezni

Vlada se je za odlok o preklicu epidemije, ki je začel veljati včeraj, uporablja pa se od 31. maja, odločila zaradi ugodne epidemiološke slike. Tako kot že večkrat v zadnjih dneh so tudi v četrtek ob 1023 opravljenih testih potrdili le eno okužbo z novim koronavirusom, smrtnih žrtev zaradi covida-19 pa ni bilo. Skupno število do zdaj potrjenih okužb v Sloveniji je naraslo na 1465, skupno število smrtnih žrtev pa ostaja pri 103. Še naprej se zmanjšuje tudi število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, in sicer je padlo pod 30.

Po 4. marcu, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer okužbe z novim koronavirusom, je vlada Marjana Šarca epidemijo razglasila 12. marca, dan pred zaprisego vlade Janeza Janše. Kmalu po razglasitvi epidemije je začelo ugašati javno življenje, s čimer so želeli pristojni ustaviti širjenje virusa.

Če vlada v četrtek z odlokom ne bi preklicala epidemije, bi večina ukrepov iz prvega in drugega protikoronskega zakona veljala tudi v juniju, je spomnil vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin. Vsi ukrepi na podlagi zakona o nalezljivih boleznih pa po njegovih besedah veljajo tudi naprej.

Četrtkova odločitev vlade o preklicu epidemije je namreč sprožila številna vprašanja o veljavnosti ukrepov za zajezitev epidemije novega koronavirusa. Kot je na novinarski konferenci poudarila v. d. generalnega direktorja direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Kerstin Petrič, vsi zaščitni ukrepi veljajo do preklica in bodo sproščeni, ko bomo lahko zanesljivo trdili, da ni več možno pričakovati prenosa virusa. Prebivalce je pozvala k upoštevanju priporočil za socialno distanco, uporabo mask in higieno kašlja in izpostavila, da bodo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po uradnem koncu epidemije tudi moralno zavezujoča.

Tudi infektologinja Mateja Logar z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je spomnila na ugodno epidemiološko sliko v zadnjih 10 dneh. "To, ali je bil pravi čas, da smo hitro in na veliko sproščali ukrepe, bo pokazal čas. Potem bomo lahko ocenjevali," je dejala.

Vodja strokovne skupine ministrstva za zdravje Bojana Beović pa je za STA pojasnila, da strokovna skupina preklica epidemije ni obravnavala, saj da je bilo za to premalo časa. Se je pa osebno s tem strinjala ob zagotovilu, da ukrepi ostajajo, nadaljevali se bodo na osnovi zakona o nalezljivih boleznih. Po njenih navedbah gre za ukrepe, ki preprečujejo širjenje bolezni, in tiste, ki so potrebni za pripravo na pričakovani jesenski drugi val.

Preklic epidemije tako tudi ne spreminja načrtov za nadaljevanje dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kot je na novinarski konferenci dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec, kljub preklicu epidemije nevarnost širjenja in možnost okužbe z novim konoravirusom še vedno obstaja. Zato je po njenih besedah pomembno, da se še naprej vedemo preventivno in spoštujemo vse zaščitne ukrepe pristojnih institucij, tako higienske kot druge. "V dani situaciji je to še vedno najbolj varno," je poudarila ministrica. V vrtce se po njenih navedbah s ponedeljkom vrača približno polovica otrok, v osnovnošolske klopi pa tretjina učencev.

Se pa s predvidenim koncem epidemije konec maja odgovornost za zagotavljanje nabave zaščitne opreme prenaša na zdravstvene domove, bolnišnice in domove za starejše. "Stanje na domačem tržišču se je toliko popravilo, da je možno kupiti vsa zaščitna sredstva, ki jih potrebujemo," je na novinarski konferenci pojasnil Kacin.

Ob preklicu epidemije je vlada sicer v četrtek zvečer določila tudi, da ob prehodih zunanje meje in na kontrolnih točkah na notranjih mejah ni več karantene, razen za osebe iz tretjih držav z izjemami. Izjema so tudi tisti državljani EU, tudi Slovenije, ki so EU zapustili za več kot 14 dni. Ti bodo morali še naprej v karanteno.

Po besedah Kerstin Petričeve sproščanje režima na mejah v tem trenutku dopušča dobra epidemiološka slika, ne samo v Sloveniji ampak tudi v državah EU. Ob tem pa smo ohranili določene varnostne mehanizme, s katerimi lahko ukrepamo v primeru nenadzorovanega širjenja virusa.

Ob tem pa je ključno neprestano spremljanje epidemiološke situacije tako pri nas, kot v EU in širše. "V primeru, da bi se situacija spremenila, kar se bo preverjalo vsakih sedem dni, pa bomo režim na mejah primerno prilagodili," je napovedala.

Kacin je ob tem pojasnil, da ukrepi ne smejo biti diskriminatorni do katerekoli članice EU. Po njegovih besedah se ob vstopu v državo odloča na individualni ravni, vstop pa se lahko zavrne, če ima oseba potrjeno okužbo ali če kaže bolezenske znake covida-19.

Logarjeva je glede smiselnosti odprave karantene za vse državljane EU dejala, da je težko primerjati stanje v vseh državah. "V Italiji in Španiji je večja pojavnost okužb kot pri nas, tudi na Poljskem, Slovaškem, v Avstriji jih je malo. Reči, da je vsa EU na istem, je preveč poenostavljeno," je pojasnila.

Po napovedih Beovićeve pa bo v prihodnjih mesecih gotovo prišlo do posameznih izbruhov bolezni. Podobno kot v drugih državah lahko pričakujemo, da se bo to dogajalo pretežno zaradi vnosa iz drugih držav, kjer je bolezen še bolj aktivna. Pri odprtju meja, o katerem strokovna skupina ni bila obveščena, Beovićeva vidi tveganje v tem, ker je marsikatera država, iz katere bodo prihajali potniki, v slabšem epidemiološkem stanju kot Slovenija.

Ob danes uveljavljeni spremembi na mejah so bile po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško v Istri vse popoldne daljše čakalne dobe. Za prehod v državo je bilo treba ponekod čakati tudi štiri ure ali več. Hrvaška je sicer svoje meje za državljane EU odprla že v nedeljo. Odpravili so tudi obvezno 15-dnevno samoizolacijo potnikov iz drugih držav po vstopu na Hrvaško.

Včeraj pa je slovenska vlada sprejela tudi odlok, po katerem bo od ponedeljka dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, če je med njimi mogoče zagotoviti ustrezno razdaljo v skladu z navodili NIJZ. Spoštovanje ukrepov mora zagotoviti organizator prireditve. Še vedno pa so začasno prepovedana zbiranja na javnih krajih, pri katerih ni mogoče preprečiti minimalnih stikov ter zagotoviti izvajanja ukrepov.

Tako so še vedno prepovedana zbiranja, na katerih se predvaja glasba za ples, pri katerih ljudje aktivno sodelujejo in zaradi narave zbiranja ni mogoče zagotoviti zadostne razdalje med njimi, na primer veselice, koncerti, na katerih ljudje sodelujejo s plesom, so pojasnili na vladi. Prav tako z drugimi odloki ostajajo prepovedana zbiranja v diskotekah in zaradi aktivnosti na vodi, prepovedana ostaja prisotnost gledalcev na športnih tekmovanjih.

Četrtkova večerna odločitev vlade, da prekliče epidemijo covida-19, je opozicijo presenetila. Prvak LMŠ Marjan Šarec je ob tem ocenil, da gre vlada iz ene skrajnosti v drugo. "Brez vnaprejšnje priprave, kar čez noč," je navedel na Twitterju. Spomnil je tudi na javno izražena stališča Beovićeve, da preveč sproščeno vendarle ne smemo ravnati.

Predsednik SD Dejan Židan je v sporočilu za javnost ocenil, da gre v prvi vrsti za politično odločitev, ki onemogoča nadaljnje izvajanje interventnih ukrepov. "Dovolj imamo vladnih paketov, ki se izkazujejo kot premalo učinkoviti in premalo zadostni," je sporočil in vlado pozval k skupnemu dogovoru o trajnih ukrepih pomoči.

Po prepričanju koordinatorja Levice Luke Mesca vlada krize ne obvladuje več. "Nima nikakršnega načrta, kako bomo bomo preživeli naslednje tedne, kaj šele mesece. Ključne odločitve, kot je razglasitev konca epidemije, sprejema čez noč, pet minut pred roki. Deluje povsem nekoordinirano, z danes na jutri," meni.

Da gre za "finančni odlok", po katerem bo večina ukrepov iz protikoronskih zakonov s 1. junijem prenehala veljati, je v izjavi za medije v DZ ocenila tudi predsednica SAB Alenka Bratušek. Opozorila je na vprašljivo strokovnost te poteze. Zaradi tega so v SAB, kjer so prepričani, da gre za rokohitrsko odločitev predsednika vlade, že napovedali sklic odbora za zdravstvo.