Predbrexitovski London: Navzven normalnost, pod gladino negotovost

V Londonu so te dni že vidni prvi vidni znaki prihajajočega božično-novoletnega prazničnega obdobja. Prebivalci enega osrednjih svetovnih finančnih in poslovnih središč se v standardni naglici prebijajo skozi gnečo z enega na drug del mesta, skrbno urejeni poslovneži si delijo prostor s trumami turistov. Številne poslovne in stanovanjske stavbe, nastale v zadnjih letih, in mnoga gradbišča novih steklenih palač pa dajejo vtis nadaljnjega razmaha mesta na Temzi in povsem normalnega vrveža ene od ikonskih svetovnih prestolnic.

Edini res vidni znak tega, da je Združeno kraljestvo že več kot tri leta sredi kaotičnega političnega obdobja, ki je sledilo referendumu, na katerem je tesna večina udeležencev podprla izstop države iz EU, je skupina zagovornikov preklica odločitve za brexit, ki s transparenti in z vihranjem zastav EU protestira pred v gradbene odre odeto Westminstrsko palačo.

Da za zdaj večjih sprememb vsakdana zaradi sage o brexitu ni, pričajo tudi Slovenci, ki živijo in delujejo v Londonu in so se ta teden udeležili sprejema, ki ga je organiziral slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel skupaj z banko NLB.

Edini z brexitom povezan pretres v življenju Slovencev v Londonu in drugih državljanov EU na Otoku je zahteva po registraciji v posebno shemo, prek katere bodo lahko glede na dolžino bivanja v Združenem kraljestvu pridobili t. i. naselitveni ali prednaselitveni status in tako nadaljevali bivanje pod praktično enakimi pogoji kot doslej.

Kot je ob robu omenjenega sprejema pojasnil veleposlanik Rupel, se je od približno 5000 Slovencev, ki živijo in delujejo na Otoku, večinoma v širši okolici Londona, do zdaj registriralo med 1500 in 1600. Veleposlaništvo skrb še naprej posveča obveščanju Slovencev v državi o spremembah, ki jih prinaša izstopanje iz EU.

A v ozadju za omenjeno kuliso londonske normalnosti vendarle vlada precejšnja negotovost glede tega, kaj bo postopek brexita prinesel in kako bo vse to vplivalo na gospodarsko delovanje in vsakdanje življenje.

Kljub temu pa za zdaj po pričevanju nekaterih Slovencev v Londonu ni veliko primerov, da bi se kdo želel prav zaradi tega vrniti nazaj v Slovenijo. Tiste, ki so to storili ali o tem razmišljajo, vodijo drugi motivi. Bodisi gre za poslovne priložnosti v domovini, in tudi nekatera slovenska podjetja si prizadevajo privabiti nazaj talente iz britanske prestolnice, bodisi pa so posamezniki v takšnem življenjskem obdobju, da se jim vrnitev v domovino zdi najboljša izbira.

Prav tako za zdaj ni usahnila želja po izobraževanju v Združenem kraljestvu, ki ostaja privlačno za mlade znanja željne Slovence. Britanske univerze imajo velik ugled in bodo vedno magnet za svetovno mladino. To z brexitom ne bo ugasnilo, je o tem povedal Rupel.

Se pa negotovost pozna v britanskem gospodarstvu. Po pojasnilih londonskih analitikov nizozemske globalne finančne skupine ING je negativne posledice pustila predvsem pri investicijah podjetij. Živahna gradbena aktivnost v Londonu je tako predvsem sad projektov, zasnovanih v preteklosti, medtem ko je gospodarstvo pri novih investicijah zelo zadržano. Prišlo je tudi do padca cen nepremičnin, šibkejši funt pa je pustil posledice na kupni moči Britancev.

Negotovost podjetjem povzroča tudi stroške, saj morajo pripravljati različne scenarije. Številni trgovci so tako npr. v zadnjih mesecih povečevali zaloge za primer t. i. brexita brez dogovora, kar je bilo zelo zahtevno opravilo, saj je razpoložljivega skladiščnega prostora na Otoku, kjer je spletna prodaja zelo razvita, izjemno malo.

Kot je slišati iz vrst nekaterih Slovencev, ki delujejo v londonskem Cityju, je brexit redna točka sestankov, največ posledic pa je dogajanje za zdaj pustilo v bančnem sektorju, saj so določene banke že sprejele krizne načrte in preselile del aktivnosti in zaposlenih v finančna središča na celini.

A City in njegova sodobnejša različica Canary Wharf v bližini Greenwicha je precej več kot banke. V njem je več kot 200 finančnih ustanov, poleg tega pa še vrsta analitskih in svetovalnih družb ter odvetniških pisarn. V zadnjih letih je London postal tudi gojišče startupov in novih idej s področja finančne tehnologije.

Ob vsem tem nakopičenem znanju in tradiciji vlada prepričanje, da bo britanska prestolnica ohranila status najpomembnejšega evropskega finančnega središča. Veleposlanik Rupel je pojasnil, da več kot 90 odstotkov vseh finančnih poslov v Evropi poteka prek Cityja. Po njegovi oceni bo v najslabšem primeru ta številka po brexitu še vedno okoli 80 odstotkov.

Naslednji pomembni mejnik v zgodbi o brexitu bodo sicer decembrske predčasne volitve, za katere se je že začela kampanja. Kljub udobnemu vodstvu konservativcev v javnomnenjskih anketah je njihov izid še vedno zelo težko napovedati.

Prav tako je še naprej možna vrsta scenarijev po volitvah - od vlade konservativcev, ki bi skoraj gotovo prinesla izstop iz EU do 31. januarja prihodnje leto, do vlade pod vodstvom laburistov in v dogovornem sodelovanju z nekaterimi drugimi strankami, kjer bi posledica lahko bila drugi referendum. A tudi to bo zahteven političen proces z nepredvidljivim razpletom. Tu je potem še vprašanje morebitnega vnovičnega referenduma o škotski neodvisnosti.

Po negotovem in kaotičnem letošnjem letu ima tako leto 2020 vse nastavke, da bo prav takšno, opozarjajo v ING. Pozitivna stran političnega dogajanja zadnjih mesecev je, da zakonodaja zdaj dejansko onemogoča izstop brez sporazuma, tako da bo morala katerakoli vladajoča stranka v parlamentu doseči dogovor glede najbolj perečih vprašanj, kot sta irsko varovalo in v nadaljevanju tudi oblika prihodnjih odnosov med Združenim kraljestvom in EU. Prav slednje bo verjetno še težja naloga od samega dogovora o izstopu.