Pred sto leti se je začela prva svetovna vojna

Smrtonosni streli iz Sarajeva niso bili vzrok za prvo svetovno vojno, zagotovo pa so bili posledica tedanjih razmer v Evropi. V Sarajevu sta pod streli gimnazijca Gavrila Principa umrla avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga, vojvodinja Zofija. Sledila je Avstro-Ogrska vojna napoved Srbiji.

Pred tem je Avstro-Ogrska 23. julija 1914 dala ultimat srbski vladi, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.

Srbija je pritrdila vsemu, zavrnila pa udeležbo avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno. Nato so si vojne napovedi drugih držav sledile kot po tekočem traku.

V Evropi je izbruhnila prva svetovna vojna, ki se je končala leta 1918 s kapitulacijo Nemčije in razpadom Avstro-Ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.

Prva svetovna vojna je zahtevala okoli 8,5 milijona smrtnih žrtev, prvič pa so med bojevanjem tudi uporabili za takratni čas visoko razvito orožje in strupene bojne pline.

Za Slovenijo je bila prva svetovna vojna katastrofa tako v nacionalnem smislu kot tudi za posameznike. Koliko žrtev med Slovenci je vojna zahtevala, ni natančno znano. Janko Pleterski je izračunal, da je do leta 1917 padlo kakšnih 30.000 Slovencev in da je treba k temu prišteti vsaj še kakšno tretjino do konca vojne.

Če štejemo še civilne žrtve, ki jih je tudi nemogoče neposredno prešteti, bi bila ta številka po oceni zgodovinarjev nekje 100.000.