Že obstoječe primere in šest novih bodo odprli po tem, ko je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v petek oprostilo Gotovino in Markača, ki sta bila na prvi stopnji obsojena na 24 oziroma 18 let zapora zaradi zločinov med in po operaciji Nevihta.

Kot je za Tanjug v torek zvečer pojasnil Vukčević, bodo postopke sedaj sprožili, ker ima po mednarodnem pravu haaško sodišče primat pri obravnavi tovrstnih primerov in so čakali na pravnomočno sodbo.

Srbsko tožilstvo bo od haaškega zahtevalo dokaze, ki so bili proti hrvaškima generaloma predstavljeni na prvi stopnji. Vukčević je te dokaze označil kot relevantne. Po njegovem mnenju lahko prispevajo k ugotovitvi resnice o zločinih med Nevihto, ki jih haaško sodišče ni obravnavalo.

Za srbsko televizijo RTS je sicer omenil možnost revizije postopka proti Gotovini in Markaču na haaškem sodišču v primeru novih dokazov, npr. topniških dnevnikov o napadih na Knin. Poudaril pa je, da v tem postopku generala ne bi mogla biti obsojena na zaporne kazni, temveč bi lahko samo na primer ugotovili, da je prišlo do kršitve prava.

Oprostilna sodba je po njegovi oceni haaško sodišče kompromitirala in Nevihti dala legitimnost. Pričakoval je namreč, da bo vsaj kdo spoznan za krivega po poveljniški odgovornosti. Velika napaka haaškega tožilstva pa je po njegovem mnenju to, da ni pridobilo topniških dnevnikov. Sodelovanje s hrvaškim tožilstvom je sicer označil kot dobro.

Med operacijo Nevihta avgusta 1995 je hrvaška vojska dokončno osvobodila ozemlje, ki so ga leta 1991 zasedli srbski uporniki in ga razglasili za Republiko Srbsko krajino. Območje je po operaciji zapustilo 20.000 civilistov.