Včeraj podpisani odlok določa, da bodo prebivalci obeh republik dobili ruski potni list v treh mesecih od vložitve zahteve, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na ruski odlok se je že odzvala Ukrajina. Kot je sporočil ukrajinski veleposlanik pri Združenih narodih Vladimir Jelčenko, namerava Ukrajina zahtevati sklic zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov in preprečiti izdajo ruskih potnih listov za vzhod Ukrajine. Dodal je, da je ruski odlok v nasprotju z dogovorom iz Minska, ki ga priznavajo tudi ZN, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin je prek Twitterja pozval "ukrajinske državljane območij, ki so pod zasedbo Rusije", naj ne zaprosijo za ruske potne liste.
Odhajajoči ukrajinski predsednik Petro Porošenko je medtem v odzivu Moskvo obtožil, da gre pri tem ukrepu za sabotažo mirovnega procesa za rešitev ukrajinske krize. "Dejansko gre za priprave Kremlja na naslednji korak pri agresiji proti naši državi, to je priključitev ukrajinskega Donbasa ali vzpostavitev ruske enklave v Ukrajini," je povedal. Mednarodno skupnost je pozval k preprečitvi "najhujšega scenarija" in zaostritvi sankcij proti Moskvi.
Za okrepitev sankcij in diplomatskega pritiska mednarodne skupnosti na Rusijo se je zavzel tudi novoizvoljeni ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je na nedeljskih predsedniških volitvah z veliko razliko premagal Porošenka. Ta ukrep je po besedah Zelenskega "nova potrditev resnične vloge Rusije, ki kot agresorska država vodi vojno proti Ukrajini".
Putin se je sicer odzval že pred tem. Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je dejal, da si ne želi konflikta z novim ukrajinskih vodstvom, skrbijo pa ga človekove pravice v regiji.
Konflikt med Ukrajino in proruskimi separatisti se je začel leta 2014, ko je Rusija priključila polotok Krim. V spopadih je doslej umrlo okoli 13.000 ljudi.
V Ukrajini so bile minuli teden predsedniške volitve, na katerih je v drugem krogu slavil komik Zelenski, ki se zavzema za obnovitev mirovnih pogovorov s separatisti, v katere bi bila vključena tako Rusija kot Zahod. Voditelji Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije so leta 2015 v Minsku podpisali mirovni dogovor, s katerim naj bi končali konflikt na vzhodu Ukrajine, a se spopadi kljub temu nadaljujejo.