Revija Reporter
Slovenija

Zavod Vesela dRuščina vključen v »mehki del« ruske okupacije ukrajinskega Krimskega polotoka!

Nenad Glücks

27. apr. 2020 7:42 Osveženo: 7:48 / 27. 4. 2020

Deli na:

Julija Mesarič, direktorica šole, učiteljica ruskega jezika in književnosti

ruskasola.si

Direktorica zavoda Vesela dRuščina oziroma ruske šole Julija Mesarič trdi, da je politika ne zanima in da »ni na nobeni strani«. Hkrati pa sodeluje pri projektu utrjevanja ruske okupacijo Krima, ki je del teritorija Ukrajine.

Poznavalci so nas opozorili na sporno ravnanje zasebnega zavoda Vesela dRuščina registriranega leta 2010 s sedežem na Škofljici pri Ljubljani. Ustanoviteljica in direktorica zavoda je Julija Mesarič, Rusinja poročena s Slovencem.

Pred leti je sicer lastništvo prenesla na Valentino Poluianovo. Zavod je namenjen za izobraževanje in kulturo, najpomembnejša dejavnost je vodenje ruske šole v Sloveniji. V okviru zavoda poteka pouk ruščine kot dopolnilni pouk maternega jezika (za slovenske državljane ruskega rodu) in kulture. Prav tako učitelji na zavodu poučujejo ruski jezik tiste otroke, ki jim je to tuji jezik.

Vsekakor je opisana dejavnost koristna in zaželena, vendar pa so nas naši viri opozorili tudi na sporno početje odgovornih na zavodu. Izvajajo namreč tudi aktivnosti, ki se jih da razumeti kot širšo podporo velikoruski politiki. Natančneje, povezane so z rusko okupacijo Krimskega polotoka, dela Ukrajine.

Kot je znano, je Ruska federacija v februarju in marcu 2014 vojaško zasedla Krimski polotok in ga po referendumu, na katerem se je prebivalstvo odločalo o »statusu polotoka«, priključila k Rusiji. Predvidljivo je bila večina prebivalstva za priključitev k Rusiji, saj je tam večinsko prebivalstvo rusko. Toda šlo je za nelegalno okupacijo, nelegalen referendum in nelegalno priključitev.

Zamislite si, da bi na delih Prekmurja, kjer so v večini Madžari, država Madžarska najprej te dele okupirala, tam bi izvedli referendum in nato teritorij priključili Madžarski.

Evropska unija (seveda v sklopu nje tudi Slovenija) je zaradi okupacije in aneksije Krima zoper Rusijo uvedla ekonomske in druge sankcije, ki še vedno veljajo. Poleg tega dela Ukrajine je Rusija zasedla še območja v vzhodni Ukrajini, tako da skupaj zaseda okoli sedem odstotkov ozemlja te države. EU je med drugim prepovedala uvoz blaga iz okupiranega Krima, sankcije so tudi na področju investicij, velja prepoved, da bi turistične agencije z območja EU tam vodile turiste.

Si predstavljate, zavod (ruska šola) iz Slovenije sodeluje pri tekmovanju mladih pod okriljem Rusije, kjer kot nagrado vabijo slovenske državljane na zaključno tekmovanje na zasedeni del Ukrajine.

Kakšne zveze ima Zavod Vesela dRuščina z okupiranim Krimom? Na videz nič, a zgolj na videz. Na zavodu namreč sodelujejo pri mednarodnem tekmovanju mladih bralcev »Živa klasika«, na katerem otroci v starosti od 10 do 17 let v ruščini deklamirajo odlomke iz proznih del ruskih pisateljev. Na tekmovanju lahko sodelujejo tako slovenski državljani ruskega rodu kot tisti, ki jim ruščina ni materni jezik.

Na koncu žirija izbere zmagovalce. Kakšna je nagrada? Kot piše na spletni strani zavoda Vesela dRuščina, otroci odpotujejo v mednarodno otroško letovišče Artek, kjer bo poleti finale tekmovanja. Trije zmagovalci na koncu nastopijo na Rdečem trgu v Moskvi. Tekmovanje se izvaja pod pokroviteljstvom ministrstva za izobraževanje Ruske federacije.

Težava z vidika Ukrajine, Evropske unije in mednarodnega prava je, da leži »mednarodno« otroško letovišče Artek na Krimskem polotoku. Je del Ukrajine! Si predstavljate, zavod (ruska šola) iz Slovenije sodeluje pri tekmovanju mladih pod okriljem Rusije, kjer kot nagrado vabijo slovenske državljane na zaključno tekmovanje na zasedeni del Ukrajine.

Tudi s takšnimi tekmovanji Rusija na »mehek« oziroma »kulturni« način utrjuje okupacijo. Letos je obisk Krima predviden avgusta, prijavnina je 150 evrov (pokriva letalsko vozovnico, bivanje v letovišču in ostalo), otroci pa morajo s sabo obvezno imeti slovensko zastavo in narodno nošnjo.

Na strani Ruske šole v Sloveniji piše, da je slednja kurator (slovenskega dela) tekmovanja. Udeležba na tekmovanju v Sloveniji je sicer brezplačna. Direktorico  ruske šole Julijo Mesarič, profesorico ruskega jezika, smo vprašali, ali se ji ne zdi sporno, da sodelujejo pri tovrstnem projektu.

Mesaričeva pravi, da njihov zavod oziroma šola ni organizator natečaja, pač pa je to neprofitna organizacija iz Rusije. Namen je širjenje bralnih veščin med mladimi. Ruski organizatorji so se zgledovali po podobnem projektu v Nemčiji. Njo kot profesorico ruskega jezika zanima zgolj ta bralni vidik zadeve, ne pa politika.

Od staršev, katerih otroci so vključeni v pouk na ruski šoli, so dobili pozitiven odziv. »Sama s Krimom nimam nič«, poudarja. Vloga njenega zavoda je zgolj promovirati branje, oni koordinirajo slovenski del natečaja. Vse ostalo so odločitve staršev. Na vprašanje, ali sama oziroma njen zavod promovira ta natečaj po slovenskih šolah (kar pravijo naši viri), trdi, da ne. Če pa se zdi kateremu od učiteljev koristen za nadgradnjo pri učenju ruščine, je to druga zadeva.

Neprepričljivo so zvenele njene besede, da med Ukrajino in Rusijo »ne da prav nobeni strani«. Pravi še, da sama nima nič s tem, če se kateri od otrok oziroma staršev odloči za pot v omenjeno letovišče na Krimu. Stvar zavoda je zgolj izvedba tekmovanja. Lani so šli iz Slovenije trije otroci. Letos so tudi že izvedli natečaj, zmagovalci so znani, s tem, kaj se dogaja naprej, pa da ona »nima nič«.

Dodala je, da vse v zvezi s tekmovanjem opravijo brezplačno, od nikogar ne prejmejo nič. Vsa potovanja da usklajujejo neposredno starši in ruski organizator. Njen zavod nikomur ne ureja vozovnic, organizira poti... Izpostavila je še, da je med njihovimi učenci 30 odstotkov Ukrajincev in se dobro razumejo.

Mi pa smo slišali, da na ukrajinskem veleposlaništvu v Ljubljani tovrstne aktivnosti zavoda Vesela dRuščina oziroma ruske šole v Sloveniji, na podlagi katerih se otroke za nagrado pošilja na okupirano območje Ukrajine, nikakor ne razumejo kot nekaj dobronamernega. V naslednjih dneh bomo objavili tudi njihov odziv.

Še nekaj zelo pomenljivega: slovenski otroci na natečaju sodelujejo od leta 2014. Torej se je vse skupaj začelo neposredno po ruski okupaciji Krima. O tem, kako zavod od Mesaričeve »nima nič s politiko«: lani so na strani zavoda po prihodu treh slovenskih otrok, ki so se vrnili iz Arteka, zapisali, da so trije tedni »v Rusiji« zanje minili zelo hitro.