Islamski skrajneži naj bi v zvezni državi Borno na severovzhodu države minuli konec tedna ugrabili kakih 30 otrok, med njimi tudi deklice. Nekateri med njimi naj bi bili stari šele 11 let, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Teden dni poprej so v sosednji zvezni državi Adamawa ugrabili najmanj 40 žensk in deklet.
Ugrabitvi ter nadaljevanje nasilja na severovzhodu Nigerije in v Kamerunu so vzbudili dvome v trditve nigerijskih oblasti, da so 17. oktobra s skrajneži dosegle dogovor o prekinitvi ognja in sporazum o izpustitvi 219 deklic, ki so v ujetništvu Boko Harama od aprila.
Human Rights Watch (HRW) v svojem poročilu med drugim omenja izjave 19-letnice, ki je bila tri mesece v ujetništvu skrajnežev in trdi, da so jo silili sodelovati v napadih Boko Harama. "Med spopadi sem morala ležati v travi in držati strelivo, vojaki pa so k meni hodili po nove naboje," je med drugim razkrila. Poleg tega naj bi ji nekoč dali v roke nož in ji ukazali, naj ubije enega od talcev, a tega ni mogla storiti.
Vrsta samomorilskih napadov, ki so jih izvedle ženske, je sprožila vrsto ugibanj, da Boko Haram za napade uporablja ugrabljene deklice in ženske, vendar pa ni trdnih dokazov za to, poroča AFP.
HRW je med aprilom lani in aprilom letos opravil pogovore s skupno 30 ugrabljenimi ženskami in deklicami. Med njimi je bilo tudi 12 od 57 deklet, ki so pobegnile med napadom skrajnežev na šolo v Chiboku, kjer so ugrabili 219 deklet. Ženske, omenjene v poročilu HRW, so bile v ujetništvu od dveh dni do treh mesecev, ugrabili pa so jih na njihovem domu ali v njihovih vaseh med delom na polju ali v šoli.
Te priče so organizaciji povedale, da so v ujetništvu večinoma opravljale gospodinjska dela, nekatere pa so sodelovale tudi na fronti ali nosile plen, ki so ga skrajneži pokradli med napadi.
Po navedbah HRW so skrajneži od leta 2009 ugrabili več kot 500 žensk in deklic, nekateri drugi viri pa navajajo, da je ta številka precej višja.