Revija je 25. aprila 1983 objavila zapise iz več kot 60 zvezkov, v katere naj bi svoje misli zapisoval nacistični voditelj. Že nekaj dni kasneje je bilo jasno, da so dnevniki ponaredki.
Incident je še vedno eden najbolj razvpitih medijskih škandalov v nemški povojni zgodovini.
Dnevnike, skupno 62 zvezkov, ki naj bi jih Hitler popisal v letih od 1932 do 1945, je reviji predstavil njen novinar Gerd Heidemann. Pri Sternu so zanje odšteli 9,3 milijona takratnih mark, kar bi danes predstavljalo okoli 4,7 milijona evrov.
Izkazalo pa se je, da so dnevniki delo goljufa Konrada Kuajuja. Kuaju in Heidemann sta bila kasneje zaradi goljufije obsojena na okoli štiriletne zaporne kazni.
Del ponarejenih dnevnikov so pri Sternu že prepustili drugim lastnikom, nahajajo se na primer v Parizu in v Bonnu, in ti dnevniki bodo ostali, kjer so. Tisti, ki jih je doslej še zadrževala revija, pa bodo posredovani arhivu. S tem želi revija spoštovali 30-letni rok, po katerem državni dokumenti običajno postanejo dostopni javnosti.
Ponarejeni Hitlerjevi dnevniki bodo dostopni javnosti
Nemška revija Stern bo državnemu zveznemu arhivu predala vse zvezke, za katere so verjeli, da so dnevniki nekdanjega nemškega nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, a so se izkazali za ponaredke. S tem bo gradivo dostopno javnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.