Na Poljskem so se slovesnosti ob dnevu zmage začele s polnočno slovesnostjo na polotoku Westerplatte, kjer se je 1. septembra 1939 začela druga svetovna vojna.
V Franciji je predsednik Francois Hollande položil venec na grob neznanemu junaku. Pred tem je v skladu s tradicijo obiskal spomenik Charlesu de Gaullu, ki je v času druge svetovne vojne vodil francoski vlado v izgnanstvu. Nato je republikanska straža predsednika pospremila na uradno spominsko slovesnost na Elizejskih poljanah, kjer je francoski predsednik v govoru spomnil na francosko odporniško gibanje.
V Parizu se je mudil tudi ameriški državni sekretar John Kerry, čigar mati se je rodila v Franciji. Skupaj s francoskim zunanji ministrom Laurentom Fabiusom je položil venec pod slavolok zmage. Kot je Kerry izpostavil v sporočilu za javnost, so pred 70 leti v vojni porušene države stopile na novo pot, ki je združila celino.
Ukrajina se je medtem ob praznovanju obletnice letos odločila, da bo prekinila z dotedanjo tradicijo po ruskem vzoru. Tako so letos prvič v državi obletnico zaznamovali 8. maja z dnevom spomina in sprave.
Hkrati bo nekdanja republika razpadle Sovjetske zveze, ki je na obeh straneh med drugo svetovno vojno v spopadih izgubila več milijonov vojakov in civilistov, letos dan zmage, 9. maja, obeležila brez vojaške parade, kot to tradicionalno počnejo v Rusiji. Namesto tega bodo pripravili mirovne pohode, na katerih bodo sodelovali ukrajinski in evropski vojaški orkestri. V kijevskem muzeju druge svetovne vojne bo tudi zaprisega vojaških kadetov.
Obletnice so se spomnili tudi v Nemčiji. Slovesnosti v nemškem parlamentu sta se med drugim udeležila nemški predsednik Joachim Gauck in kanclerka Angela Merkel. Predsednik bundestaga Norbert Lammert je v govoru dejal, da je 8. maj dan osvoboditve celotne Evrope. Pohvalil je tudi pripravljenost sosednjih držav Nemčije k spravi, ki ji v zgodovini ni primere.
Konca vojne in žrtev, ki jih je ta zahtevala, so se spomnili še v Bolgariji. V parlamentu so sprejeli deklaracijo, ki izpostavlja zgodovinski pomen kapitulacije nacistične Nemčije 9. maja 1945 ter deklaracije Roberta Schumanna 9. maja 1945, ki velja kot prvi kamen na poti EU.
Slovesnosti v Evropi so potekale dan pred veličastno vojaško parado v Moskvi, ki jo bo zaradi ukrajinske krize bojkotirala večina zahodnih voditeljev.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer voditeljem republik nekdanje Sovjetske zveze poslal telegram s čestitkami ob sobotnem dnevu zmage. Čestitke je namenil tudi državljanom Ukrajine in Gruzije, ne pa tudi političnemu vodstvu obeh držav.
V Moskvo je medtem že prispel kitajski predsednik Xi Jinping, ki se bo v soboto skupaj z drugimi svetovnimi voditelji udeležil velike vojaške parade. S Putinom pa sta podpisala vrsto meddržavnih sporazumov.
"Zelo smo veseli, da lahko pozdravimo naše kitajske prijatelje v času, ko celoten ruski narod praznuje zmago," je dejal Putin. Xi je dejal, da sta tako Rusija kot Kitajska utrpeli hude izgube med drugo svetovno vojno. "Naša naroda sta utrpela najhujše izgube. Naroda Rusije in Kitajske sta se borila z ramo ob rami," je poudaril.
V Moskvo bodo na parado prišli tudi predsedniki Južnoafriške republike, Srbije, Indije, Egipta, Kube, Venezuele in Zimbabveja.
Tudi v ZDA so se spomnili na zmago zaveznikov nad Hitlerjevo Nemčijo. "Po kapitulaciji nacistov so ljudje v Londonu, Parizu in Moskvi pohiteli na ulice. Oblak strahu je dokončno razpihnilo. V ZDA so ljudje plesali na ulicah," je dejal ameriški predsednik Barack Obama v videoposlanici. Spomnil je na ameriške vojske, ki so padli v Evropi. "To je bila generacija, ki je dobesedno rešila svet," je dejal. Pozval je, da morajo zavezniki tudi danes stremeti k skupnim vrednotam, miru, varnosti, demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in vladavini prava.
Spominsko slovesnost z minuto molka so pripravili tudi v Londonu in to pred spomenikom neznanim junakom. Premier David Cameron in princ Andrew, sin britanske kraljice Elizabete II., sta pred spomenik položila venca.
V hrvaški Istri je prav tako potekala proslava ob 70. obletnici zmage nad nacizmom, ki sta se je udeležila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in hrvaški premier Zoran Milanović. Grabar-Kitarovićeva je v nagovoru poudarila, da je hrvaško antifašistično gibanje upravičeno uvrščeno v hrvaško ustavo kot eden temeljev sodobne hrvaške države. Obsodila je rasistično ideologijo ustaškega režima.
9. maj 1945 velja za uradni konec druge svetovne vojne v Evropi. Nemški general Alfred Jodl je 7. maja 1945 v Reimsu v imenu Karla Dönitza, Hitlerjevega naslednika, podpisal brezpogojno nemško kapitulacijo, 8. maja pa je poveljnik nacistične vojske Wilhelm Keitel na zahtevo Rdeče armade brezpogojno nemško kapitulacija podpisal še v Berlinu.
