Onemogočanje dostopa do gradiva Službe državne varnosti v Arhivu RS je nezakonito in je organizirana poteza vlade, pravi Rajko Pirnat. Premier Borut Pahor pa vztraja, da vlada z zapiranjem arhivov nima interesa ščititi tistih, ki so protipravno ravnali v bivšem režimu.
Vpogled v nekatere dokumente nekdanje Službe državne varnosti onemogoča Arhiv RS, ki je postopek o vpogledu v želeno dokumentacijo prekinil, je za STA pojasnil pravni strokovnjak Rajko Pirnat. Ob tem opozarja, da je sklep o prekinitvi nezakonit. Po njegovem mnenju za to ne bo odgovarjal nihče, saj je "očitno vlada to organizirano storila".Zapletlo se je, ko so publicistu Igorju Omerzi onemogočili dostop do določenih dokumentov Službe državne varnosti (SDV), čeprav naj bi iste dokumente jeseni 2009 vpogled omogočili neki mladi raziskovalki. Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) pa naj bi dokumente označila kot zaupne potem, ko je Omerza zahteval vpogled.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je 10. januarja direktorju Sove Sebastjanu Selanu predlagala, naj iz dokumentov odstrani oznako zaupno.
Na Sovi tega niso storili, omenjena komisija pa je 25. januarja sprejela sklep, da zoper Selana in direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Ob tem so predlagli tudi Selanovo krivdno razrešitev.
Isti dan je pooblaščena skupina komisije skušala vpogledati v dokumentacijo, katero je zahteval tudi Omerza, pa jim tega na Sovi, kjer hranijo dokumentacijo, niso omogočili. Selan je razloge želel pojasniti na zaprti seji, vendar mu predsednik komisije Zvonko Černač ni ugodil, češ da je problematika javne narave.
Po mnenju SDS želita Sova in Arhiv RS prikriti dokumente SDV, ker obstaja bojazen, da bi publicist Omerza "odkril nekaj, kar bi močno obremenilo posamezne sedanje najvišje državne funkcionarje".
Premier Borut Pahor je sicer na seji omenjene komisije prejšnji teden pojasnil, da bi razkritje določenih informacij lahko ogrozilo nacionalni interes in varnost. Zatrjuje, da ne brani nikogar "iz prejšnjega režima" in da ne gre za ideološko vprašanje. Ne direktor Sove, ne vlada in ne on sam nimajo osebnih motivov za to, da se arhivi zapirajo, je dejal.
Vlada je medtem po nujnem postopku v parlamentarno proceduro poslala predlog novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, spremembe pa se nanašajo tudi na področje arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke obveščevalno-varnostnih služb, občutljive zaradi varstva človekovih pravic in nacionalne varnosti.
Poslanci SDS zaradi preprečevanja dostopa do arhiva in predlagane novele zakona zahtevajo sklic nujne seje parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ter nujne seje odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.
Predsednik SDS Janez Janša je predsednika vlade Boruta Pahorja v nedeljo pozval, naj nemudoma skliče sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnosti zaradi omenjene novele zakona. Premier je sestanek sklical za sredo.
Pirnat opozarja, da "celotno zaledje teh dogodkov pomeni izogibanje izvrševanju zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih in to na vseh ravneh - na ravni Arhiva RS, na ravni Sove, na ravni ministrstva za kulturo in na ravni vlade". Ker je očitno vlada to organizirano storila, Pirnat ne verjame, da bo kdo odgovarjal za to kršitev zakona o upravnem postopku.
Če Arhiv RS ne bi prekinil postopka, bi namreč moral odločiti in dovoliti vpogled določene dokumente SDV, pojasnjuje Pirnat. "Arhiv preprosto ni odločil o zahtevi za dostop do teh podatkov, medtem pa bo spremenjen zakon in potem bo odločil na podlagi novega zakona in pravno pravilno zavrnil dostop," pravi Pirnat, ki sicer dopušča možnost, da vlada spremeni zakon, če meni, da je preveč odprl dostop do teh gradiv.
Neupravičen sklep o prekinitvi postopka pa še ne pomeni kaznivega dejanja, poudarja Pirnat. "Težko bi pripisoval kakšno kazensko odgovornost, čeprav je bila podana takšna ovadba. Če pa se onemogoča dostop, da bi se prikrilo kakšno kaznivo dejanje, to pa je druga stvar," pravi Pirnat.
Po Pirnatovi oceni ni sporno, da je Sova naknadno označila dokumente kot zaupne. Če obstajajo vsebinski razlogi, da so ti papirji označeni kot tajni, jih Sova lahko tako opredeli, pojasnjuje.
Vendar pa to ne pomeni, da dostop do takšnega dokumenta ni mogoč, poudarja Pirnat. Kot pojasnjuje, zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva zelo izrecno in v celoti dovoljuje dostop do dokumentacije iz tistega obdobja.
Pahor: Vlada ne ščiti predstavnikov bivšega režima
Ta vlada nima nikakršnega političnega interesa, da bi kakor koli ščitila tiste, ki so nelegitimno ali protipravno delovali v času bivšega režima, je predsednik vlade Borut Pahor zagotovil v odgovoru na poslansko vprašanje v zvezi z omejevanjem dostopa do arhivskih gradiv.
Poslanec SDS Zvonko Černač je namreč na premiera naslovil vprašanje o po njegovem mnenju protipravnem omejevanju dostopa do javnega arhivskega gradiva nekdanje Službe državne varnosti (SDV). "Kdo vlada v Sloveniji, ali zakon ali posamezniki mimo zakona," je spraševal predsednika vlade.
Zanimalo ga je tudi, ali bo zagotovil, da se bo nemudoma prenehalo s kršenjem zakona ter sprostilo dostop do javnih arhivov ter ali bo razrešil direktorja Arhiva RS Dragana Matića in direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana ter proti njima sprožil ustrezne disciplinske in kazenske postopke.
Kot je pojasnil Pahor, je zaradi nekaterih odločitev, ki se vsaj nekaterim zdijo sporne, odločil, da sprejme pobudo predsednika SDS in skliče posvet predsednikov strank in vodij poslanskih skupin v zvezi z novelo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
O noveli se bodo posvetovali, še preden jo bo obravnaval DZ in če bodo po tem ocenili, da novela ni dobra ali potrebna, bi lahko stališče tudi spremenili. Sedaj je po njegovih besedah vlada prepričana, da je novela najboljša rešitev za nastali problem.
Sicer pa je direktorjema Arhiva RS in Sove ter sekretarju nacionalnega sveta za varnost naročil, da najpozneje do srede oddajo poročilo. Slednje bo po napovedih premiera dostopno tudi javnosti in iz njega bo razvidno, kako so oni videli problem, mogoče pa bo ugotoviti tudi, ali so res ravnali nezakonito.
Direktorju Sove je danes Pahor naročil tudi, da je kadarkoli na razpolago komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in odgovori na njena vprašanja. Pri tem je Pahor izpostavil, da je kot prvi predsednik vlade prišel pred omenjeno komisijo, da bi se pogovoril o problemu in da ni ne njegova želja ne navodilo, da bi kateri koli organ, zlasti če je v pristojnosti vlade, delal v nasprotju z zakonom.
Pahor je še dejal, da predmet spora ni arhivsko gradivo SDV, ki bi nastalo v zvezi z notranjepolitičnim delovanjem te službe, ampak v zvezi z njenim klasičnim obveščevalnim in protiobveščevalnim delom v tujini.
V zvezi z izpostavljenim primerom je še poudaril, da je bil postopek prekinjen in ne končan, in da tu ni bilo nobenih navodil politike.
