Čeprav je bila tajna politična policija »šiba božja«, pa se zdaj dozdeva, kot da je pravzaprav ne bi bilo. Imamo smešen položaj, ko nihče noče niti slišati za to, da bi kakorkoli sodeloval, na primer z Udbo. Le redki njeni pripadniki so jo opisali kot zločinsko združbo (na primer Zavadlav in Svetina). Če pa že kdo kaj prizna, skuša prodajati racionalizacije v slogu, da je delal za »domovino«.

Dežman temu ostro nasprotuje. Tajna politična policija ni delala za domovino, temveč za režim, ki je mnogim domovino jemal. Kogar je sistem izločil, je postal človek brez domovine.

»Navsezadnje,« pravi Dežman, »rad bi videl kakšen zunanjepolitičen uspeh Udbe, kje je naš James Bond, ki je naredil kak svetovni rezultat v boju priti zunanjemu sovražniku. Raje bo obrnjeno, da so se v Jugoslavijo prihajali učit razni lopovski teroristi z vsega sveta.«