Revija Reporter
Svet

Papež v Rimu prosil za milost svetega sramu in upanja

STA

31. mar. 2018 5:55

Deli na:

Papež Frančišek je v rimskem Koloseju včeraj zvečer vodil molitev križevega pota in Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja. Premišljevanja ob postajah križevega pota pa so tokrat pripravili dijaki rimske klasične gimnazije.

Papež je v sklepni molitvi k Jezusu med drugim poudaril, da človeštvo obliva sram, ker so ga pustili samega, da je trpel za njegove grehe, ker so pobegnili pred preizkušnjo, čeprav so tisočkrat rekli, da Jezusa nikoli ne bodo zapustili. "Sram, ker smo izbrali oblast in ne Tebe, videz in ne Tebe, denar in ne Tebe, posvetnost in ne večnosti," je naštel. in dodal tudi sram, ker "se je toliko ljudi, celo nekaj tvojih služabnikov, pustilo zavesti oblastiželjnosti in slavehlepju, tako da so izgubili dostojanstvo in svojo prvo ljubezen. Sram, ker naši rodovi puščajo mladim svet, ki ga lomijo razkoli in vojne, ki ga požirajo sebičnost, kjer so mladi, bolni in ostareli odrinjeni na rob. Sram, ker smo izgubili sram,"je poudaril.

Jezusa je prosil, naj da vernikom milost svetega sramu in upanje, saj njegovo sporočilo še vedno navdihuje toliko ljudstev, da premagajo zlo in hudobijo. "Samo odpuščanje lahko potolče zamero in maščevalnost, samo bratski objem lahko razpodi sovražnosti in strah pred drugim," je izpostavil. Dodal je, da Jezusova žrtev tudi danes še vedno oddaja vonj božanske ljubezni, ki boža srca tolikih mladih, ki mu posvečajo svoje življenje in postajajo živi zgled dobrote in zastonjskosti v svetu, ki ga razžira logika dobička in lahkega zaslužka.

Spomnil je na številne misijonarje, ki še vedno izzivajo dremavo vest človeštva, ko tvegajo svoje življenje, da bi Jezusu služili v ubogih, izvrženih, migrantih, nevidnih, izkoriščanih in zapornikih. Prosil je za za milost svetega upanja, "ker je tvoja Cerkev, sveta in sestavljena iz grešnikov še vedno tudi danes kljub vsem poskusom, da bi jo očrnili, luč, ki sveti, opogumlja, dviga in pričuje o tvoji brezmejni ljubezni do človeštva, zgled nesebičnosti, ladja rešitve ter vir gotovosti in resnice".

Papež je ob koncu podelil blagoslov številnim zbranim in tistim, ki so molitev spremljali v televizijskih prenosih, zbrana množica pa se mu je zahvalila z aplavzom. Verniki v Sloveniji so prenos spremljali na nacionalni televiziji ob komentarjih in prevodu redovnice Romane Kocjančič in redovnika Mirana Špeliča.

Pred molitvijo so prebrali tudi razmišljanja ob 14 postajah križevega pota, ki so jih tokrat pripravili dijaki rimske klasične gimnazije in študenti, pri delu pa jih je usmerjal njihov učitelj, pisatelj in esejist Andrea Monda. Papež Frančišek je to nalogo mladim zaupal v luči priprav na jesensko sinodo, ki bo oktobra zasedala v Vatikanu, so zapisali na spletni strani Radia Ognjišče.

Letošnja premišljevanja so tako odprla različne teme, kot je recimo pojav migracij, ali pa kako živeti Jezusovo oznanilo v dobi interneta. Skupina dijakov je izpostavila trpljenje sodobnega človeka. Pri deseti postaji je tako ena od dijakinj zapisala, da Jezusa slečejo "kot mladega migranta, polomljeno telo, ki prihaja v deželo, prepogosto kruto in pripravljeno, da mu odvzame oblačila ter jih proda; on pa je prepuščen sam sebi in svojemu križu, kakor Ti, le s svojo pretepeno in ranjeno kožo, kakor Ti, in z očmi, polnimi velike bolečine, kakor Ti", so zapis povzeli na Ognjišču.

Vsaka postaja približa Jezusovo življenje, ki je nauk tudi za sodobni čas. Kot so še navedli, so mladi zapisali, da je Kristus nosil težo križa, kljub temu, da mu niso verjeli in so ga obsodili. Mi pa danes tako težko sprejmemo kritiko. Jezus se ni ustavil niti pred smrtjo. Mi pa smo danes tako pogojeni z vsem, kar preberemo na svetovnem spletu, da včasih dvomimo celo v svoje lastne besede.

Molitev so namenili tudi trpečim, med drugim v Siriji.

Papež Frančišek je danes v baziliki sv. Petra sicer vodil tudi obrede velikega petka, s katerimi se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. Slovesnosti so se udeležili številni kardinali, škofi ter pri svetem sedežu akreditirani diplomati.

Križev pot je potekal ob najstrožjih varnostnih ukrepih, saj so ga spremljale tudi protiteroristične enote in specialne policijske enote. Za varnost v Rimu sicer v času velikonočnih praznikov skrbi 10.000 pripadnikov varnostnih sil.