"Jezus, naš gospod, pomagaj nam videti skozi tvoj križ in vse križe sveta," je dejal papež na koncu poldrugo uro trajajočega obreda.

82-letni papež sicer letos ni osebno hodil od postaje do postaje, temveč je križev pot spremljal z odra, množico kakih 15.000 zbranih pa je nagovoril in blagoslovil ob koncu liturgije. Pred tem je popoldne v baziliki sv. Petra vodil obrede velikega petka, s katerimi se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu.

Letos je bil sicer križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu, v znamenju izobčencev. V ospredju so bili brezdomci, mladi brez upanja, dela in perspektive ter priseljenci, nameščeni v getih. Besedila, ki so jih prebirali ob 14 postajah križevega pota, je napisala italijanska redovnica Eugenia Bonetti, ki rešuje ženske, prisiljene v prostitucijo.

Na veliki petek se kristjani spominjajo dneva, ko je Jezus po svetopisemskih zapisih trpel in umrl na križu, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v katoliški cerkvi nimajo maše oziroma imajo le bogoslužje. V Cerkvi na ta dan velja strogi post.

Križev pot je najdaljša velikonočna liturgija in traja skorajda tri ure. Velja za najbolj čustveno liturgijo velikega tedna. Papež bo na veliko soboto v baziliki sv. Petra daroval še velikonočno vigilijo. V nedeljo pa bo na Trgu sv. Petra vodil velikonočno mašo, nato pa bo podelil še velikonočno voščilo mestu in svetu (urbi et orbi).