Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu

Po cerkvah bodo danes brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana tudi pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno čaščenje križa kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Med obredom hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob, ki ga obiskujejo verniki.

Obred velikega petka bo danes popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta v Koloseju molil še križev pot, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu.

Slovesnosti ob velikem petku bodo danes potekale tudi v Jeruzalemu in drugod po svetu, obrede velikega petka pripravljajo tudi po slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici bo bogoslužje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar.

V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. Slednjega bo v evangeličanski cerkvi v Ljubljani vodil evangeličanski škof Geza Filo.

Po besedah patra in cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika se kristjani na veliko noč spominjajo Jezusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja, kar predstavlja vrhunec njegovega odrešenjskega dela. Tako, kot so Judje na veliko noč darovali jagnje, s čimer so se Bogu zahvaljevali za izhod iz Egipta, tako je Jezus po besedah Benedika za veliko noč namesto jagnjeta daroval sebe, da bi imeli po njem vsi večno življenje.