Sirija je "že pristala" na ruski predlog o predaji nadzora nad kemičnim orožjem, ki bi ga kasneje uničili, je dejal Mualem. "V ponedeljek smo izvedli zelo uspešen krog pogajanj z (ruskim zunanjim ministrom) Sergejem Lavrovom, ki je predlagal iniciativo glede kemičnega orožja," je pojasnil v Moskvi po srečanju s predsednikom spodnjega doma ruskega parlamenta.
Lavrov je medtem razkril, da Rusija trenutno vodi pogovore s Sirijo o podrobnostih izvedbe. "Trenutno se trudimo za pripravo izvedljivega, natančnega in konkretnega načrta in ravno v tem trenutku potekajo pogovori s sirsko stranjo," je povedal Lavrov na novinarski konferenci. Dodal je, da je Rusija pri načrtu, ki ga bo predstavila "kmalu", pripravljena sodelovati z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom, Organizacijo za prepoved kemičnega orožja in članicami Varnostnega sveta ZN.
Ameriški predsednik Barack Obama je v ponedeljek povedal, da se je o takšnem načrtu za rešitev sirskega vprašanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal že ob robu vrha G20 v Sankt Peterburgu prejšnji teden. Včeraj so to potrdili tudi v Moskvi.
Obama, ki je v ponedeljek v šestih televizijskih intervjujih prepričeval javnost in kongres v nujnost vojaške operacije proti Siriji, je sicer ruski predlog označil za zanimivega. Menil je, da bi lahko šlo za "pomemben preboj", a je izrazil dvom o izvedljivosti predaje.
Ameriški predsednik je še zagotovil, da bo ustavil napade na Sirijo, če bodo zaloge tega orožja zavarovane. "Moj cilj je bil, odpraviti določen problem in če lahko to storimo brez vojaškega udarca, potem si to najbolj želim," je dejal Obama.
V drugem pogovoru pa je Obama med drugim priznal, da ni povsem prepričan v kongresno potrditev resolucije o uporabi sile proti režimu sirskega predsednika Bašarja Asada, ki ga ZDA obtožujejo uporabe kemičnega orožja v predmestju Damaska 21. avgusta. Ni pa želel povedati, kako bo ukrepal, če ne dobi resolucije.
Tudi ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj v kongresu povedal, da bodo ZDA pozorno preučile vsak predlog, ki bi pripomogel k rešitvi krize s kemičnim orožjem v Siriji, vendar ne bodo dovolile zavlačevanja. Dodal je, da na ruski predlog, kako bi potekala predaja kemičnega orožja, ZDA še čakajo, ob tem pa opozoril, da ne bodo čakali dolgo. Zatrdil je še, da ima sirski režim okoli 1000 ton različnih kemičnih agentov, vključno s sarinom.
Obrambni minister Chuck Hagel je medtem zatrdil, da bo potrebno ohraniti grožnjo vojaškega napada na režim Bašarja al Asada. Brez nje tudi tega predloga ne bi bilo, je namreč prepričan.
Številne države so ruski predlog medtem že sprejele. Podporo mu je izrekla Kitajska, Iran pa ga je označil za korak v pravo smer. Podporo mu je izrekla tudi Arabska liga.
EU je medtem opozorila, da mora biti kakršenkoli načrt o predaji orožja "resen" in se ga morajo državi vsi. Tiskovni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton Michael Mann je sicer dodal, da si EU še vedno želi izvedbo mirovne konference za politično rešitev sirskega konflikta.
Medtem pa je Francija sporočila, da bo Varnostnemu svetu ZN predložila resolucijo, ki bi Sirijo pozvala k predaji orožja, v nasprotnem primeru pa zagrozila "z zelo resnimi" vojaškimi ukrepi. Resolucija bo zahtevala tudi, da naj se odgovornim za domnevni napad s kemičnim orožjem 21. avgusta na obrobju Damaska sodi pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, je povedal francoski zunanji minister Laurent Fabius.
Diplomatski viri so medtem razkrili, da so francoski, ameriški in britanski predstavniki v ZN že začeli s pogovori o morebitni resoluciji. Tej naj bi sicer nasprotovala Rusija.
Do ruskega predloga pa je kritična sirska opozicija. Sirska nacionalna koalicija je sporočila, da ruski predlog prestavlja zgolj novo možnost za Asada, da pridobi čas in umori še več ljudi. Tudi vojaški poveljnik Svobodne sirske vojske Selim Idris je Damask in Moskvo obtožil, da lažeta in da želi "režim samo pridobiti čas, da se reši pred napovedanim napadom".
Kritične so tudi zalivske države, ki opozarjajo, da ruski predlog ne bo ustavil prelivanja krvi v Siriji. "Siti smo zavlačevanja in odlašanja," je poudaril zunanji minister Bahrajna, šejk Kalid al Kalifa, po včerajšnjem zasedanju Zalivskega sveta za sodelovanje.
S slovenskega zunanjega ministrstva pa so sporočili, da Slovenija podpira "vse diplomatske pobude za politično obravnavo vprašanja sirskega kemičnega orožja ter varnostne, politične in humanitarne krize v Siriji", v tej luči pa vidi tudi rusko pobudo v zvezi s predajo in uničenjem vseh sirskih zalog kemičnega orožja.
Kot so zapisali, te pobude "ne razumemo kot priložnost sirske vlade za zavlačevanje, pač pa od nje pričakujemo takojšnje in popolno sodelovanje". Na ministrstvu so tudi prepričani, da ta pobuda lahko "pomembno prispeva k preseganju zastoja v Varnostnem svetu ZN, od katerega pričakujemo čimprejšnjo obravnavo ter tvorno vključitev v iskanje trajne politične rešitve sirske krize".
Medtem pa humanitarna kriza, ki je posledica sirskega konflikta, ne popušča. Dolgotrajna izpostavljenost nasilju in stresu, večkratne selitve, izguba prijateljev in družinskih članov ter drastično poslabšanje življenjskih pogojev puščajo sirskim otrokom nepopravljive posledice, opozarjajo v Unicefu. Zaradi spopadov so po navedbah organizacije prizadeti več kot štirje milijoni otrok.
Evropska komisija pa je sprejela odločitev o dodelitvi pomoči v višini 58 milijonov evrov za podporo Libanonu, s katero bo državi pomagala pri obvladovanju pritoka velikega števila beguncev iz Sirije. V Libanon, državo z okoli 4,5 milijona prebivalcev, se je po podatkih ZN zateklo največ sirskih beguncev, več kot 720.000.