Orban je po madžarskem prevzemu predsedovanja Svetu EU v začetku meseca nenapovedano obiskal Kijev, Moskvo in Peking. V ruski prestolnici se je srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer je po mnenju številnih kršil pogodbo EU.
To je v sredo potrdila tudi pravna služba Evropske komisije, danes poroča britanski časnik Financial Times. Šlo naj bi za kršitev 24. člena pogodbe, ki med drugim zahteva, da vsaka članica "v duhu lojalnosti in vzajemne solidarnosti [...] podpira skupno zunanjo in varnostno politiko EU".
Voditelji članic EU so na neformalnem srečanju v sredo ob robu vrha zveze Nato v Washingtonu razpravljali o možnih odzivih, med drugim o skupnem pismu Orbanu, v katerem bi jasno izrazili svoje ogorčenje in ga pozvali, naj preneha s tovrstnimi "nepooblaščenimi potovanji", poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Na to temo so se v Bruslju v sredo sestali tudi veleposlaniki članic EU, ki so na srečanju za zaprtimi vrati ostro kritizirali Madžarsko in Orbana. Eden za drugim so v nagovorih izražali "veliko nezadovoljstvo ali jezo nad potekom madžarskega predsedovanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Orban ne predstavlja EU ali držav članic. Njegova dejanja ne služijo EU ali miru, temveč gredo na roko Putinu in njegovemu vojnemu projektu," je dejal eden od diplomatov. Srečanje je ocenil kot "jasen rumeni karton" za Madžarsko, ki je s svojo potezo "izgubila še zadnje ostanke zaupanja".
Madžarski minister za evropske zadeve Janos Boka je medtem v sredo zagovarjal Orbanova potovanja, češ da niso bila izvedena v imenu EU ali katere koli njene institucije, čeprav je Orban objave in fotografije s srečanj s tujimi voditelji opremljal tudi z logotipom in simboli madžarskega predsedovanja.
Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bodo članice EU zaradi Orbanovih dejanj ukrepale proti Madžarski. Slednja se je doslej že večkrat znašla v sporu z Brusljem ali posameznimi članicami unije, vendar je bilo v preteklosti več govora o ukrepih kot dejanskega ukrepanja, navaja portal Politico.
Veleposlaniki so denimo pozivali k bojkotom ministrskih srečanj v organizaciji Madžarske, obstajajo pa tudi druge možnosti, kot je skrajšanje oziroma prekinitev šestmesečnega obdobja madžarskega predsedovanja Svetu EU, k čemur je danes pozvala politična skupina liberalcev (Renew) v Evropskem parlamentu.
Toda to bi bilo zdaj, ko predsedovanje že poteka, lahko pravno sporno, je po navedbah Politica opozoril nekdanji luksemburški zunanji minister Jean Asselborn. Dejal je, da bi "Sodišče EU takšne ukrepe zavrnilo, številne države pa bi se bale ustvariti precedens".
Najresnejša možnost za ukrepanje je sicer postopek po 7. členu pogodbe EU zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot, ki ga je Evropski parlament proti Madžarski že sprožil leta 2018 in v skrajnem primeru predvideva zamrznitev glasovalnih pravic. Vendar je to tudi skrajna možnost, ki so se je članice EU doslej izogibale.