Jože Tanko (SDS) je v imenu predlagateljev izrazil bojazen, da bi padec zakona, ki predvideva ustanovitev t.i. slabe banke, kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost.
Zanimalo ga je tudi, koga je strah pregledov dosjejev v slabi banki. "Koga je treba posebej zaščititi? Kateri strici bi pokukali iz teh dosjejev?" se je vprašal. Če želimo dobiti odgovore na vprašanja, zakaj je prihajalo do slabih praks pri podeljevanju kreditov, in jih v prihodnje preprečiti, je treba zakonu o slabi banki po Tankovem mnenju dati priložnost.
Minister za finance Janez Šušteršič je izrazil podporo predlogu koalicijskih poslancev. Kot je pojasnil, morebitnega referenduma prej kot konec februarja verjetno ne bi mogli izvesti, kar bi otežilo reševanje težav v treh največjih državnih bankah - Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki Vipa.
Te bodo še letos potrebovale dodaten kapital in če bi jih država želela dokapitalizirati, bi morala v primeru vseh treh objaviti prevzemno ponudbo, kar bi bila dražja rešitev, je dejal minister. Čeprav so predlagatelji referenduma, Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, prekinili pogovore, je ministrstvo nanje še vedno pripravljeno.
Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije dvomi, da je glavni cilj vzpostavitve slabe banke odprava kreditnega krča. "Vaša edina želja in cilj je, da se polastite državnega premoženja," je dejala in dodala, da lahko vlada to stori preko slabe banke in Slovenskega državnega holdinga.
Rešitev, ki jo je pripravila vlada, po njenem mnenju ni edina rešitev za slovenske banke. "Obstajajo tudi drugačne, cenejše alternative, a vi nočete za njih niti slišati," je dejala in dodala, da se v Pozitivni Sloveniji pregleda preteklih spornih praks v bankah ne bojijo.
Andrej Šircelj iz SDS ne razume, kako si opozicija predstavlja razvoj brez zdravega bančnega sistema. "Ta ukrep je v korist gospodarstva, da bo dobilo zdrav denar za zdrav razvoj," je dejal in zagotovil, da si vlada na podlagi zakona o slabi banki ne bo prilastila nobenega premoženja.
Matevž Frangež (SD) je dejal, da predstavljajo banke temeljno infrastrukturo za delovanje gospodarstva in ljudi. "Država brez nacionalnega interesa ni vredna biti država. In banke so vprašanje prvovrstnega nacionalnega interesa," je prepričan. Rešitev s slabo banko je po njegovem mnenju najdražja med danimi možnostmi, ne obeta ključnega cilja, to je sanacije bančnega sistema in zagona kreditiranja, in je tehnično zelo zapletena.
Bojan Starman iz Državljanske liste je spomnil na slabo stanje in sporne prakse v državnih bankah. "Vrabci čivkajo, da je z našim bančnim sistemom nekaj narobe," je dejal in dodal, da ne razume nasprotovanja opozicije in sindikatov.
"Vsi se strinjamo, da je treba rešiti stanje v bančnem sistemu. Pri tem konsenzu, da je treba nekaj narediti, se tudi vse konča," pa je dejal poslanec SLS Roman Žveglič, ki se boji, da pravega alternativnega načrta za čiščenje bančnih bilanc ni.
Marija Plevčak iz DeSUS je spomnila, da se je Slovenija znašla v položaju, ko mora sprejeti nujne ukrepe, pri čemer se ne moremo izogniti čimprejšnji sanaciji bančnega sektorja. "Dejstvo, pred katerim si ne moremo več zatiskati oči, je, da imajo slovenske banke za šest milijard evrov slabih terjatev," je dejala.
Jožef Horvat iz NSi je prepričan, da bodo rešitve, ki jih vsebuje ta zakon, s kompetentnimi in poštenimi ljudmi pripeljale do ciljev, ki si jih je zadala vlada.
Za referendum o zakonu o slabi banki si prizadeva Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije. Skrbi ga, da se bo sanacijo bank poplačalo s prodajo podjetij, zato je želel zagotoviti, da bo prvi kriterij dolgoročen obstoj teh podjetij in delovnih mest, ne maksimiranje cene.
Z ministrstvom za finance so se pogajali o spremembah zakona in morebitnem umiku referendumske pobude, a niso bili uspešni. V ponedeljek je stekel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, sindikat pa je pozval k oblikovanju povsem nove zakonske rešitve.