Obama v govoru, ki ga je Bela hiša napovedala kot velik gospodarski govor, ni predstavil nobenih novih političnih pobud, ampak je zagotovil, da se bo v zadnjih treh letih svojega predsedniškega mandata posvetil problemu povečevanja razlik v dohodku. Njegovi podporniki se strinjajo, saj se revščina pod demokratom Obamo v ZDA širi hitreje, kot se je pod njegovim republikanskim predhodnikom Georgem Bushem.
Kako bo kaj uspel spremeniti, pa je drugo vprašanje. Pozval je k dvigu minimalne plače, vendar mu tega predstavniški dom z republikansko večino ne bo nikoli odobril. Republikanci so na povsem isti valovni dolžini z direktorji ameriških korporacij, ki svarijo, da bo prišlo do gospodarske katastrofe, če bodo reveži dobili nekaj centov več na uro.
Obama je v neprofitnem centru v enem od najbolj revnih predelov ameriške prestolnice dejal, da ni nobenega znanstvenega dokaza, da višja minimalna plača negativno vpliva na gospodarstvo ali zaposlovanje. Republikanci trdijo obratno in pri tem ostaja.
Obama je med govorom pohvalil papeža Frančiška, ki usmerja usmeritve katoliške cerkve na pomoč revnim, cerkveno obremenjenost s spolnostjo pa malce umika iz ospredja. "Papež ima prav, ko se zgraža, da je nazadovanje borznega indeksa za dve točki velika novica, smrt brezdomca na ulici zaradi mraza, pa ni niti novica," je dejal Obama.
Razlike v dohodku je Obama označil za enega največjih izzivov sodobnosti in dejal, da je primanjkljaj v priložnostih veliko večji problem kot primanjkljaj v proračunu ZDA. "Moralo bi nas biti sram, da otrok, ki se pri nas rodi v revščini, potem zelo težko pride iz revščine," je dejal.
Med recepti za odpravljanje neenakosti v ZDA je Obama naštel zapiranje davčnih lukenj, prenehanje selitev delovnih mest na tuje, odpravo avtomatičnih proračunskih varčevalnih ukrepov, okrepitev izvoza in povišanje minimalne plače.
Ponovno se je moral opravičiti za polomijo z začetkom izvajanja zdravstvene reforme, pri čemer je okrivil tako sebe in demokrate kot tudi republikance, ki ne počnejo drugega, kot kritizirajo in si prizadevajo reformo odpraviti. Večina Američanov se strinja z obojim in zaupanje v izvoljene predstavnike ljudstva je na dnu.