Klunovo mnenje objavljamo v celoti:
SPREMEMBA STATUTA RTV SLOVENIJA
Premišljeno? Da, vendar v čem?!
Ob rob razpravam o (ne)smiselnosti sprememb statuta RTV Slovenije, sem se odločil podati tudi svoje mnenje, katerega ogrodje predstavlja moja razprava na seji Nadzornega sveta RTV Slovenija.
Spremembe statuta RTV Slovenija lahko v grobem razdelamo na dva dela: redakcijske in organizacijske, v resnici pa na tri, saj je med organizacijskimi spremembami sprememba organiziranosti MMC takšna, da si pravzaprav zasluži posebno obravnavo. Ne zgolj po vsebini spremembe, temveč tudi glede na motive, ki so RTV hišo pripeljali do takšne odločitve. V javnosti se veliko razpravlja o namenih in skritih namenih spremembe statuta, podlago za takšna sklepanja pa pravzaprav daje vodstvo samo, skupaj s prevladujočo večino v programskem in nadzornem svetu. Spremembe statuta so bile pripravljene na hitro, javne razprave skoraj ni bilo, interna razprava pa je bila na trenutke precej polemična. Rezultat polemičnih razprav se je praviloma pokazal v obliki posameznih popravkov prvotnega predloga, vendar ne na segmentu MMC.
Eden osnovnih motivov za spremembo statuta, s katerim se je prepričevalo k nujnosti teh sprememb naj bi bilo dejstvo, da je obstoječi statut neusklajen z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), natančneje z njegovim 16. členom. V resnici ta argument ne zdrži, saj je dejstvo, da je neusklajen že sam zakon. Povprečnemu bralcu zakonske dikcije namreč ni potreben poseben napor, niti posebno pravno znanje, da bi ugotovil notranje neskladje vsebine tega člena, ki je nastalo zaradi redakcijskih spodrsljajev pri sprejemanju tega zakona. Natančneje pri (pre) številčenju alinej, ko se je v fazi postopka sprejemanja zakona vrinila dodatna alineja, v nadaljevanju pa je zakonodajalec spregledal potrebo po preštevilčenju - prilagoditvi besedila drugega do petega odstavka tega člena. Tako ne ostane neopažen jasen namen zakonodajalca, da gre soglasje k sprejemanju statuta ter imenovanja generalnega in ostalih direktorjev, sprejemati z absolutno večino vseh programskih svetnikov, torej s 15 svetniki. Takšen namen nenazadnje izhaja tudi iz 50. člena tega zakona, ki je uredil prehodno obdobje imenovanja generalnega direktorja, v katerem je jasno zapisal, da potrebuje absolutno večino vseh članov programskega sveta. Nobene racionalne razlage (ob navzven vidni redakcijski napaki v 16. členu) ni mogoče najti, da bi bili pogoji za imenovanje generalnega direktorja v prehodnem obdobju urejeni strožje kot sicer.
Takšni usmeritvi je sledil stari statut RTV Slovenija, ki je kot pogoj pri imenovanju generalnega in ostalih direktorjev ter soglasja k sprejemanju statuta, določil absolutno večino. To vprašanje tudi sicer ni bilo sporno in je programski svet do 25.5.2010 absolutno večino pri glasovanju o teh vprašanjih dosledno upošteval. Na sporni člen se je javni zavod RTV Slovenija prvič oprl prav pri imenovanju sedanjega generalnega direktorja mag. Marka Fillija, ki je zgoraj navedenega dne prejel (le) 14 glasov članov programskega sveta in je nastopil mandat zgolj po zaslugi zasilnega izhoda, ki ga je ponudil zakonodajalec.
Morda se prav v tem skriva odgovor, zakaj vodstvo javnega zavoda skladno s svojimi pristojnostmi ni sprožilo postopka ustavne presoje tega člena, niti ni dalo pobude za avtentično razlago tega zakona v Državni zbor RS ali predlagalo spremembe zakona. Namesto tega se je odločilo spremeniti statut kljub temu, da je zakon še vedno nejasen in bi enako neusklajenost z zakonom lahko očitali tudi sedaj sprejeti spremembi statuta.
Zgoraj navedena dilema je toliko bolj občutljiva, ker je programski svet RTV Slovenija dne 24.01.2012, dal soglasje k spremembam statuta le z 12 glasovi svetnikov. Ponovno se je torej oprl na manj restriktivno razlago zakona. Ob dejstvu, da se s to spremembo statuta spreminja delovnopravni položaj nekaterim zaposlenim, izglasovanje teh sprememb odpira možnosti sodnih sporov, za katere bo pač na koncu potrebno prevzeti odgovornost.
Povsem nepotrebno in neracionalno je torej spreminjanje statuta, ki nejasnosti zakona v tem delu ne odpravlja, temveč bi bilo nujno, da vodstvo sproži zgoraj navedene postopke, vezane na sam zakon.
Povezano z zgoraj izrečenim prehajam na drug sklop še bolj spornih sprememb, spreminjanja organiziranosti MMC. Ker bi bila sprememba statuta iz razlogov domnevne zakonske neusklajenosti povsem nepotrebna in nesmiselna, se odpira vprašanje, ali ob vseh pojasnilih o namenih spreminjanja statuta RTV Slovenija, vendarle ni v ozadju skriti namen, znebiti se odgovornega urednika MMC, g. Uroša Urbanije. Ob tem bi opozoril, da si takšna vprašanja postavlja tudi Društvo novinarjev Slovenije, katerega pismo smo prejeli. Olja priliva na ogenj še hitrost spreminjanja organiziranosti MMC, saj je od prvega osnutka do končnega sprejema, minil slab mesec dni. Očitno je, kar izhaja tudi iz pisma Društva novinarjev Slovenije, da vodstvo zaposlenim ni ustrezno pojasnilo teh sprememb. Zakaj se torej tako mudi? Zakaj se ob vseh problemih na RTV Slovenija, vodstvo loteva reorganizacije tistega stebra, ki ima najmanj problemov in katerega je vodstvo v svojih poročilo javno najbolj hvalilo? Iz zaključnega poročila za leto 2010 namreč področje MMC prevevajo same pohvale. Utrdil je visoko 4. mesto med vsemi slovenskimi portali, obiskanost mu raste, pridobiva na teži, marketinške prihodke je povečal za več kot dvakrat. Na drugi strani eden od ostalih nosilnih stebrov, televizija, konstantno in usodno pada, čeprav troši veliko programskega denarja. Vztrajamo z oddajami zanemarljive gledanosti, ukinjamo oddaje visokih gledanosti. Tako je bila ukinjena oddaja Glasbeni spomini z visoko gledanostjo in zanemarljivim stroškom produkcije, ostaja pa oddaja Izza odra z visokimi stroški in skoraj neznatno gledanostjo. Poraba delnic za t.i. razvojne projekte je tudi zaradi prevečkrat premalo definiranih odgovorov vodstva, predmet številnih pomislekov posameznih članov. Ni nobene analize, ki bi dokazovala da so se visoki zneski financiranja razvojnih projektov v zadnjem obdobju, zlasti na televiziji rezulterali v vzponu le te; nasprotno. V okviru t.i. laboratorijev za razvoj oddaj še vedno čakamo jasna poročila o rezultatih teh oddaj, zlasti tistih, ki nikoli ne pridejo v produkcijo, če pa že pridejo, imajo slabo gledanost. Nekoč ponos RTV Slovenije- informativni program, z izjemo oddaje Pogledi Slovenije in Tednik beleži rekordno nizke gledanosti, da ne govorimo o marketinških prihodkih.
Strinjam se s projektom NEWS centra in z dejstvom, da je za njegovo vzpostavitev potrebna reorganizacija hiše pa vendar, za ta center nimamo niti še stavbe, še več, zapleta se celo z gradbenim dovoljenjem. Ponovno sprašujem, zakaj se tako mudi z reorganizacijo MMC in ali ne bi bilo bolje, tudi v luči očitkov o skritih namenih, stvar bolje skomunicirati in ne eksperimentirati z reorganizacijo nečesa, kar deluje?
Vsa ta vprašanja, hitenje in neustrezni odgovori, ki jih je zaznalo tudi Društvo novinarjev Slovenije, samo po sebi vodijo do enega od možnih in logičnih zaključkov, da je potrebna sprememba statuta zato, ker drugače odgovornega urednika g. Uroša Urbanije, ki nekaterim zaradi svojih prepričanj ni všeč, ni mogoče krivdno razrešiti. Takšnemu razmišljanju me napeljuje tudi poznavanje razprav na tem nadzornem svetu v preteklosti in na trenutke mrzlično iskanje morebitnih krivdnih razlogov za njegovo razrešitev.
Ali je vredno zaradi tega žrtvovati pomemben del tega javnega zavoda, ki ima nesporne uspehe?
MMC bo namreč s to spremembo postal le arhiv novic, ki jih naredita radio in televizija. Kakršnakoli samostojna uredniška politika ali samostojne zgodbe, bi bile namreč nezakonite ob dejstvu, da je vpisan v razvid medijev in da vsak medij po Zakonu o medijih potrebuje odgovornega urednika. Ker bo MMC urejalo po novem 18 odgovornih urednikov, bo vsak lahko odgovoren le za tisto področje, ki ga pokriva, kar preprosto pomeni, da bo MMC glasnik gostujočih zgodb, ki nastajajo na matičnih področjih teh urednikov, ne bo pa nosilec lastnih zgodb.
Iz navedenega razlogov za spremembo statuta nisem podprl, ampak sem predlagal preložitev te točke na poznejši čas, v katerem bi se morala sedaj odprta vprašanja ustrezno skomunicirati, vodstvo pa naj bi pri pripravi morebitnih bodočih reorganizacij upoštevalo celovitost RTV Slovenija in njenih enakopravnih delov, vključno z MMC. Ta predlog je bil preglasovan le z enim glasom večine (5 ZA, 6 PROTI). Takšno glasovanje bi sicer več kot zadostovalo za zavrnitev sprememb statuta, saj je bila za to potrebna 2/3 večina oz. 8 članov nadzornega sveta. Vendar namesto, da bi po tem glasovanju prešli k odločanju o statutu, je kljub mojemu nasprotovanju sledila prekinitev seje. Z obrazložitvijo, da se predsednik nadzornega sveta pač tako lahko odloči. Dogajanje med prekinitvijo in »prepričevanja« neprepričanih, ki so temu sledila in so se nazadnje rezultirala v izidu izglasovanega statuta (10 ZA 1 PROTI), je morda lahko še eden v vrsti argumentov, da pri spremembah statuta ni šlo zgolj za odkrite temveč tudi prikrite namene.
Z domišljenim a grobim posegom v MMC se nevarno znižujejo standardi medijske svobode. Ravnanja, ki smo jim priča, ko se kvaliteten medij, ki pridobiva na veljavi z slabimi izgovori o potrebni reorganizaciji demontira, vodijo v razraščanje nezaupanja in konfliktov v naši družbi – zato sem bil odločno proti…
Miha Klun
član NS RTV SLO
P.S. Naslednji dan, v četrtek 26.1.2012 preberemo, da je portal MMC znova v igri za Viktorja popularnosti. Bi bila odločitev NS drugačna, če bi bilo to objavljeno dan prej? Žal, dvomim,...