»Trije so prišli za menoj na stranišče in me pritisnili ob steno. Dva iz mojega razreda in eden iz drugega. Slednji je rekel, da bi si rad sposodil moj mobilnik.  Vprašal sem, ali nima svojega, pa sem dobil udarec pod rebra. Potem so mi ga vzeli in rekli, da ga lahko po koncu pouka odkupim za 30 evrov,« je pripovedoval 15-letni B. Zgodilo se je letos spomladi na eni izmed osnovnih šol v ljubljanski Šiški.

Nasilje med mladimi v Sloveniji obstaja in je resen problem. Te dni namreč v slovenski prestolnici še vedno odmeva tragedija, ko je 17-letnik pred dobrim tednom dni z nožem pod novim mostom čez Gradaščico v Trnovem do smrti zabodel 18-letnika, drugega, komaj polnoletnega, pa težko ranil. Vsi se sprašujejo, kako je do tega sploh prišlo, toda vedno znova se izkaže, da je težava tudi v tem, da žrtve nasilja zelo nerade spregovorijo.

Tudi B., eden od številnih najstnikov, ki je na svoji koži občutil nasilje vrstnikov, si ni upal o tem povedati nikomur, ker se je bal maščevanja. Trojica mu je kasneje prenosni telefon sicer vrnila, dal pa jim je le pet evrov, ker več ni imel. Toda ko je v začetku naslednjega meseca prišel račun za okoli 250 evrov, je staršema, ki so jima pri enem od mobilnih operaterjev povedali, da naj bi B. v treh urah klical v Srbijo in Nemčijo ter s telefonom kupoval na bencinskem servisu, priznal, da je bil žrtev nasilja šolske bande.

V TISKANI IZDAJI VEČ  IZSILJEVANJU NAJSTNIKOV S STRANI VRSTNIKOV; O FIZIČNEM NASILJU NA LJUBLJANSKIH ŠOLAH; O VPLIVU TRGOVINE Z MAMILI NA NASILJE MED MLADIMI.