Obama ni natančno opredelil, kakšno pomoč bo poslal v Irak, iz katerega je leta 2011 umaknil vse ameriške enote, ker Bagdad ni hotel sprejeti sporazuma o statusu sil po ameriških pogojih. Kot nenehno zatrjuje v primeru pogajanj glede iranskega jedrskega programa, je tudi tokrat dejal, da so na mizi vse opcije.
"Zanesljivo nam je v interesu, da ti skrajneži ne dobijo stalne baze v Iraku ali v Siriji," je dejal Obama. Dodal je, da se z Iračani posvetujejo, nekatere kratkoročne stvari pa je potrebno urediti z vojsko. Odločitve še ni, njegova ekipa za nacionalno varnost pa dela na vseh opcijah.
Iraški premier Nuri al Maliki je Obamo že zaprosil za dodatno pomoč v boju proti islamskim skrajnežem, ki se krepijo zaradi državljanske vojne v sosednji Siriji. Sever Iraka je v zadnjem letu dni postal prehodna postaja za islamske borce, ki neovirano prehajajo mejo s Sirijo.
Obama je dejal, da bi moralo biti to,kar se dogaja na severu države, opozorilo za oblasti v Bagdadu, reševanje razmer pa mora imeti tudi politično komponento sodelovanja med šiiti in suniti, kar bo zahtevalo koncesije na obeh straneh, ki jih doslej ni bilo.
Obama: Irak bo potreboval več ameriške pomoči
Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj ob sprejemu avstralskega premierja Tonyja Abbotta v Beli hiši dejal, da bo Irak potreboval več pomoči od ZDA za boj proti islamskim skrajnežem, ki so nedavno zavzeli mesti Mosul in Tikrit in napovedujejo pohod proti Bagdadu.