V Evropi oziroma v EU se je svetovna finančna kriza prelevila v evrsko krizo, ki je spravila na kolena prezadolžene članice evroobmočja. Najbolj je kriza udarila razsipno Grčijo.
Kot piše najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, je evrska kriza izbruhnila zaradi poceni kreditov, ki so jih v prvem desetletju obstoja skupne evropske valute evrov dobivale južnoevropske članice evroobmočja.
To obdobje Sinn imenuje evrska zabava. Tudi v Slovenijo so v obdobju evrska zabave prihajali poceni evri, ki so omogočili kreditno objestnost. Ta se je med drugim kazala v tajkunskih kreditih za menedžerske prevzeme.
Po evrski zabavi je, kot pravi Sinn, sledil evrski maček. Začelo se je obdobje krčenja gospodarske rasti ter zategovanja pasu in varčevalnih ukrepov.
Evrskemu mačku se ni mogla izogniti niti Slovenija. Gospodarstvo se je skrčilo, javni dolg je narasel, prišli so varčevalni ukrepi. Slovenski tajkuni so propadali, nadomestili pa so jih hrvaški in srbski tajkuni. Nekatera podjetja, na primer Pivovarna Laško, so postala last zahodnih multinacionalk.
Za tretje desetletje obstoja evra, ki se je začelo letos, ekonomist Sinn pravi, da je zanj značilna politična radikalizacija. V tretjem desetletju obstoja se bo po njegovih napovedih pokazalo, ali bo evro propadel ali preživel.
Kaj se bo v prihodnosti zgodilo, je vedno težko napovedati. A če se bo temna prerokba o propadu evra uresničila, se bodo odprla vrata negotovosti za varčevalce v evrih.