Zvoki iz slovenske prestolnice Ljubljane se ne ujemajo s prijetno podobo male alpske republike, nad katero se navdušujejo turisti, začne novinar Hans-Jürgen Moritz svoj prispevek o Sloveniji in njenem premierju. Slovenija je dom vodje vlade, ki sledi korakom desnih populistov in se prepira z Evropsko unije, piše novinar.
V prispevku izpostavi Janševo aktivnost na Twitterju, še posebej njegovo lansko preuranjeno čestitko Donaldu Trumpu za zmago na ameriških predsedniških volitvah – bil je edini voditelj katere od držav članic EU, ki je Trumpu čestital že dan po volitvah, izpostavi Moritz.
»Ko vidiš, kako pogostov tvita, se vprašaš: kdaj ima čas dejansko voditi svojo državo,« Janševo udejstvovanje na Twitterju v članku komentira nemški evropski poslanec Moritz Körner.
Članek izpostavi Janševe zadnje Twitter spopade, tokrat z evropskima poslancema: liberalko Sophie in 't Veld iz Nizozemske in vodjo njene parlamentarne skupine Dacianom Ciolosom iz Romunije. Povod je bila Nizozemkina zavrnitev predvajanja Janševega videa o pritiskih politike na medije v Sloveniji v Evropskem parlamentu.
In 't Veldova je vodja skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, ki je vodila razpravo o razmerah v Sloveniji. Janša je pristal sodelovati v razpravi, a zahteval je, da in 't Veldova najprej dovoli predvajanje omenjenega 16-minutnega videa.
Focus je video opisal kot navajanje primerov, ki naj bi dokazovali, da so levičarske vlade in stranke psihološko in fizično nadlegovale novinarje v Sloveniji. Ko je Nizozemka zavrnila predvajanje, ji je Janša očital cenzuro in jo pozval k odstopu.
Sledilo je obračunavanje na Twitterju, v debato se je vpletel še Dacian Ciolos, ki je tvitnil, da Evropski parlament ni filmski festival za »obskurno propagando«. Janša je na to odgovoril, da se ne bo uklonil cenzuri in da »Slovenija ni Bruslju popolnoma nič dolžna.«
Evropska komisija v »preziranem Bruslju«, piše Moritz, je prišla do ugotovitev, da so poleg tožb, s katerimi se skuša novinarje ustrahovati, predstavniki medijev tarča spletnega nadlegovanje in groženj, vse skupaj pa je razlog za zaskrbljenost. Bruselj je kritičen tudi do razkoraka med zakonodajo in prakso v Sloveniji, še posebej pri uveljavljanju protikorupcijske zakonodaje.
Članek na focus.de piše še o financiranju Slovenske tiskovne agencije in o madžarskih investicijah v slovenske medije, za katerimi naj bi stali ljudje iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana. Avstrijski Der Standard je marca pisal, da je »Slovenija na poti v 'orbanizacijo'«, še doda Moritz.
Članek Janšo opiše kot slikovit lik na slovenskem političnem prizorišču. Izpostavi njegovo ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije, njegove tri mandate na čelu vlade in obsodbo zaradi korupcije v aferi Patria, ki je bila nato razveljavljena.
»Kot z mnogimi politiki v postkomunistični regiji je bila njegova osebna kariera vselej v ospredju,« o Janši v članki pravi Dusan Reljić,strokovnjak za jugovzhodno Evropo na Nemškem inštitutu za mednarodne in varnostne zadeve (SWP). Sedanji premier je bil nekoč goreč komunist, danes pa je v stiku s silami skrajne desnice, Janšo opiše Reljić. »V vsakem kritiku, ki se ga loti, vidi komunista.«
Evropski poslanec Zelenih Sergey Lagodinsky svari, da ima Janša »iliberalne težnje« in da ga situacija v Sloveniji spominja na »začetke na Madžarskem«. Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana je namreč po letih kritik zaradi stanja demokracije na Madžarskem zapustila Evropsko ljudsko stranko (ELS), medtem ko je Janševa SDS še vedno v ELS. Članek piše o Orbanovem povezovanju s somišljeniki iz Italije in Poljske za ustanovitev novega desnega populističnega gibanja v Evropske parlamentu. Janša situacijo verjetno podrobno spremlja, piše Moritz.
Članek se zaključi z napovedjo skorajšnjega slovenskega predsednikovanja EU. Reljić špekulira, da Janša morda ne bo ostal na oblasti do takrat, in izpostavi politične razmere v Sloveniji, ki so precej drugačne od tistih na Madžarskem in Poljskem. Slovenci si predvsem želijo ohraniti imidž prijaznih gostiteljev v prijetni počitniški državi, meni analitik. Če se Reljić moti, bo šef vlade, ki meni, da njegova država Bruslju ničesar ne dolguje, nase prevzel del odgovornosti za usodo Evropske unije, se zaključi članek.