"Kdor hoče tukaj živeti za stalno, bi moral govoriti nemško v javnosti in tudi v družini," se je prvotno glasil predlog. V današnji razpravi ga je vodstvo CSU po pritiskih drugih strank, javnosti in tudi nekaterih članov stranke nekoliko omililo, tako da se zdaj glasi: "Kdor hoče tukaj živeti za stalno, bi moral biti motiviran, da v vsakdanjem življenju govori nemško," poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Prvotno pobudo so obsodile vse stranke v nemški vladi, tudi CDU. "Politikov ne briga, ali doma govorim latinsko, klingonsko ali hessensko," je na družbenem omrežju Twitter zapisal generalni sekretar CDU Peter Tauber. "Zasebno ostaja zasebno, pa je poudaril namestnik predsednika CDU Thomas Strobl. Ob tem je menil, da bi moral vsak otrok, ki v Nemčiji pride v osnovno šolo, dovolj dobro govoriti nemško. "Tu morajo starši izpolniti svojo odgovornost," je dejal.
"Država ne more odločati o tem, kateri jezik bodo ljudje govorili med štirimi stenami svojega doma," pa je za nemški tabloid Bild poudarila Yasmin Fahimi iz vrst socialnih demokratov (SPD). "CSU je prišla do Absurdistana. Bilo bi smešno, če ne bi bilo tako nevarno," pa je Fahimijeva dejala za dpa.
Plaz kritik se je na CSU usul tudi na družbenih omrežjih. Tam je predlog kmalu dobil svojo oznako #YallaCSU, po arabski besedi yalla, kar v prevodu pomeni "dajmo, gremo", ki je bila minuli konec tedna ena najbolj uporabljanih v Nemčiji.
"Odslej doma ne bom več govoril bavarsko, temveč le še nemško," je zapisal eden od uporabnikov Twitterja. "Moja italijanska soproga želi vedeti, če me doma še lahko kliče Amore," je tvitnil drugi.
Kanclerka Angela Merkel predloga CSU ni želela neposredno komentirati in je dejala, da je treba najprej počakati, kako ga bo stranka spremenila. Je pa izpostavila prednosti dvojezične vzgoje, h kateri spada tudi dobro znanje nemščine. "Vsekakor ni nič narobe, če otroci odraščajo v dvojezičnem okolju in se morajo naučiti enega tujega jezika manj. Po mojem mnenju je to prednost," je dejala.
Predlog CSU prihaja v času velikega povečanja števila priseljencev v Nemčiji. Ti prihajajo predvsem iz drugih članic Evropske unije, kot so Poljska, Romunija in Bolgarija, razmeroma močan je tudi val beguncev iz Sirije.
Nekatere člane CSU po pisanju bruseljskega spletnega biltena Euractiv skrbi, da bodo zaradi navala priseljencev v Nemčijo tradicionalni podporniki stranke prestopili v vrste skrajne desničarske Alternative za Nemčijo (AfD), ki zastopa ostro stališče do priseljencev. CSU je bila tudi med pobudniki letos sprejetega zakona o omejitvi pravic priseljencev, ki zlorabljajo nemški socialni sistem.