Med prepovedjo prodaje vlada ne sme podeliti novih dovoljenj za prodajo orožja, ustavljene pa so tudi vse že potrjene pošiljke, je včeraj dejal tiskovni predstavnik vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prepoved izvoza orožja državam, ki so vključene v vojno v Jemnu, je sicer zapisana tudi v koalicijski pogodbi med nemškimi krščanskimi demokrati (CDU/CSU) in socialnimi demokrati (SPD).
Podaljšana pa je tudi izjema o prodaji orožja, ki ga je skupaj proizvedlo oziroma ga skupaj prodaja več držav. To je storila predvsem zaradi interesov Francije in Združenega kraljestva, ki izvažata orožje tudi v Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate ter sta v preteklosti že kritizirali nemško prepoved, ker da onemogoča prodajo orožja, ki vsebuje dele, proizvedene v Nemčiji.
Iz Pariza so v preteklosti tudi sporočili, da nemška politika izvoza orožja "ogroža prihodnje dvostranske obrambne projekte". Marca je Nemčija nato uvedla to izjemo. Merklova je na vprašanje o izjemi v parlamentu dejala, da je Nemčija "še vedno vpletena v projekte z Londonom in Parizom ter mora ostati zanesljiv partner".
Nekateri člani krščanskih demokratov so po nedavnih napadih na savdsko naftno infrastrukturo pozvali k odpravi prepovedi prodaje orožja. Nemška kanclerka Angela Merkel je v torek dejala, da ne vidi nikakršne osnove za takšno potezo.
Prepoved, ki bi se sicer iztekla 30. septembra, zdaj velja do 31. marca 2020.
Jemen, ena najrevnejših arabskih držav na svetu, je od leta 2014 prizorišče vojne med vladnimi silami, ki imajo podporo Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, ter hutijskimi uporniki, ki jih podpira Iran. Konflikt je terjal okoli 100.000 življenj.
Savdski novinar Hašodži pa je bil na krut način umorjen 2. oktobra lani na savdskem konzulatu v Istanbulu, za čimer naj bi stal savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salah. Umor je sprožil veliko ogorčenje mednarodne javnosti.