Jedrskim silam še na misel ne pride, da bi podpisale pogodbo o prepovedi jedrskega orožja

Pogodbo je julija letos v GS ZN podprlo 122 držav, med katerimi pa ni bilo nobene od devetih jedrskih sil. Te pogodbe ne nameravajo podpisati, tako kot tudi ne članice Nata vključno s Slovenijo.

Gre za pravno zavezujočo mednarodno pogodbo, ki je prva mednarodna pogodba o jedrski razorožitvi po več kot 20 letih. Glede na to, da večina držav članic ZN nima jedrskega orožja, je bila potrditev v Generalni skupščini ZN julija pričakovana. Pogodba je sedaj odprta za podpis, veljati pa bo začela 90 dni po 50. ratifikaciji.

Pogodbo je včeraj podpisalo več kot 50 držav. Nobena med njimi nima jedrskega orožja, nobena med njimi ni članica Nata. Prvi jo je podpisal brazilski predsednik Michel Temer, sledili pa so mu med drugimi predstavniki Južne Afrike, Indonezije, Malezije, Vatikana in palestinskih oblasti, poročajo tuje tiskovne agencije.

Pogodba državam prepoveduje razvoj, testiranje, proizvodnjo, nakupe, skladiščenje in posedovanje jedrskega orožja in drugih eksplozivnih jedrskih naprav. Prepoveduje se tudi uporaba tega orožja ali celo grožnja z uporabo. Večina svetovnih držav se je naveličala čakati na jedrske sile, da se znebijo orožja, ki ogroža ves svet, in upajo, da bo zavezujoča mednarodnopravna podlaga vzpodbudila jedrske države, da ponovijo zgled Južne Afrike v 90. letih prejšnjega stoletja.

Pogodba jedrskim državam - ZDA, Rusiji, Kitajski, Veliki Britaniji, Franciji, Indiji, Pakistanu, Izraelu in Severni Koreji - pušča odprta vrata za pristop, seveda pa bi v tem primeru morale najprej prekiniti svoje oborožitvene programe in se pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) znebiti jedrskih zalog.

A možnosti, da bi katera od njih v dogledni prihodnosti to tudi naredila, praktično ni. Vse jedrske sile in tudi vse članice Nata, vključno s Slovenijo, so že tudi bojkotirale pogajanja o pogodbi, ki so jih v Združenih narodih vodile Avstrija, Brazilija, Mehika, Južna Afrika in Nova Zelandija.

Kljub temu je generalni sekretar ZN Antonio Guterres včeraj ob uradnem odprtju nove pogodbe za podpis ocenil, da gre za pomemben mejnik. Kot je sicer priznal, bo za to, da se svet dejansko znebi 15.000 jedrskih bojnih glav, potrebnega še veliko dela. "Danes upravičeno praznujemo mejnik. Zdaj pa moramo nadaljevati po težki poti proti eliminaciji jedrskih arzenalov," je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

"Junaški preživeli Hirošime in Nagasakija nas še naprej opominjajo na uničujoče humanitarne posledice jedrskega orožja," je opozoril Guterres, ki je dodal, da je danes na svetu več kot 15.000 kosov tega smrtonosnega orožja.

ZDA, Velika Britanija in Francija so v izjavi po potrditvi pogodbe sporočile, da se ta po njihovem prepričanju "ne ozira na realnost okolja mednarodne varnosti". Jedrske sile opozarjajo, da njihovi arzenali služijo kot sredstvo zastraševanja oz. odvračanja od morebitnega jedrskega napada, in spominjajo, da ostajajo zavezane pogodbi o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Članice Nata novi pogodbi nasprotujejo, ker jih brani ameriški jedrski dežnik.

Slovenski premier Miro Cerar je v torek v New Yorku ponovil, da Slovenija pogodbe ne bo podpisala. "Slovenija se je že prej pridružila zahtevam po jedrski razorožitvi in naša vlada to zelo podpira, podpiram tudi sam. To je nekaj, kar ves čas zagovarjamo in tako bomo tudi nadaljevali," je zatrdil Cerar, a hkrati dodal, da je ta pogodba "v določenih vsebinah preveč radikalna in nerealna".

Včeraj se je v zvezi z novo pogodbo oglasila tudi zveza Nato in opozorila, da so zaveznice na vrhu v Varšavi julija lani določile jasna stališča glede vprašanja jedrskega razoroževanja ter se zavzele za varnejši svet za vse in vzpostavljanje pogojev za svet brez jedrskega orožja.

Žal pogoji "danes niso ugodni" za to, da bi dosegli jedrsko razorožitev. "Prepovedovanje jedrskega orožja s pogodbo, ki se ji ne bi pridružila nobena država, ki dejansko poseduje jedrsko orožje, ne bo zmanjšalo jedrskih arzenalov in ne bo okrepilo niti varnosti katere od držav niti mednarodnega miru in stabilnosti," so sporočili iz Nata in dodali, da pogodba o prepovedi jedrskega orožja "zanemarja realnost vse bolj zapletene mednarodne varnosti".