"Turčija ne bo sodelovala v kakršnikoli vojaški operaciji, ampak se bo v celoti osredotočila na humanitarne operacije," je povedal omenjenih vladni predstavnik.
Kot je še dejal, so "naše roke zvezane zaradi talcev". Pri tem je imel v mislih 49 Turkov, med njimi diplomate in otroke, ki so jih na turškem konzulatu v iraškem Mosulu 11. junija ugrabili pripadniki Islamske države (IS) in jih še vedno zadržujejo.
Ta odločitev je v skladu s prejšnjimi potezami Turčije, ko je na primer leta 2003 zavrnila namestitev 60.000 ameriških vojakov na svojem ozemlju, ki bi nato s severa izvedli invazijo na Irak. Ankara tudi ni dovolila Washingtonu, da bi v napadu na režim pokojnega iraškega diktatorja Sadama Huseina uporabil njena letalska oporišča. To je pred dobrim desetletjem močno ohladilo odnose med siceršnjima zaveznicama v zvezi Nato, spominja AFP.
Potem ko je ameriški predsednik Barack Obama ponoči razkril strategijo Washingtona proti džihadistom Islamske države, ki bo po novem vključevala tudi letalske napade na njihove cilje v Siriji, bo skušal ameriški državni sekretar John Kerry danes v Savdski Arabiji zagotoviti podporo desetih ključnih arabskih držav in Turčije tej strategiji.
Turčija je edina muslimanska država v koaliciji desetih držav za boj proti Islamski državi, ki so se ob robu nedavnega vrha zveze Nato v Newportu povezale v boju proti Islamski državi.
Turčija je tarča kritik, ker naj bi preko svoje podpore islamističnim nasprotnikom sirskega predsednika Bašarja al Asada in tudi s slabim nadzorom na svojih mejah posredno pripomogla k oblikovanju in krepitvi skrajne sunitske Islamske države, še piše AFP. V Ankari sicer odločno zanikajo, da bi se njihova strategija v Siriji tako izjalovila oziroma udarila nazaj kot bumerang.