Tudi letos, še posebej po vstopu novih igralcev v volilno tekmo, Zorana Jankovića in Gregorja Viranta, opažamo velike razlike med merjenji, kolikšen delež glasov bi dobila posamezna stranka, če bi se volitve odvile zdaj. Posebej »problematična« s tega vidika je Jankovićeva stranka, za katero je Center za raziskave javnega mnenja (CRJM) s Kučanovim prijateljem in političnim podpornikom dr. Nikom Tošem na čelu v prvem tednu oktobra zaznal, da naj bi prejela le en odstotek glasov volivcev (tedaj Janković še ni oznanil, da bo šel na volitve). Kot po čudežu so le nekaj dni  zatem, po Jankovićevem volilnem oznanilu pri časniku Delo (njihov oddelek za tržne raziskave Delo Stik) v svoji raziskavi ugotovili, da je njegova stranka za las celo prehitela Janševo SDS.

 

Niko Toš namesto Udbe

Da bi Jankoviću v tednu dni, ne glede na njegovo vmesno medijsko dobro pokrito najavo sodelovanja na volitvah, podpora zrasla kar za 19-krat, je  malo verjetno. Omenjeni javnomnenjski raziskavi  sta, kot kaže, udarili mimo, vprašanje pa je, ali je vzrok naklepna manipulacija z volivci ali zgolj huda strokovna napaka. Oboje je seveda povsem nesprejemljivo, saj imata oba izvajalca raziskave dolgoletne izkušnje v tem poslu – »Tošev« CRMJ izvaja namreč podobne raziskave že 45 let.

 

Morda pa se prav v tem skriva odgovor na vprašanje o njegovi verodostojnosti. CRMJ deluje v sklopu Inštituta za družbene vede Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Ustanovljen je bil leta 1966, ko seveda ni bilo govora o FDV, pač pa je komunistična partija za svoje potrebe leta 1961 ustanovila Visoko šolo za politične vede,  katere direktor je bil kasnejši visoki funkcionar Stane Dolanc. Komunisti so ustanovili CRJM, ker so ugotovili, da se ne morejo zanesti na varnostna poročila politične policije Udbe o razpoloženju ljudi, pač pa potrebujejo profesionalno ustanovo.

 

Kar je partija dobro ugotovila že tedaj in kar vseskozi zelo dobro ve tranzicijska levica, je, da čim boljše poznavanje družbenega, političnega, vrednostnega… razpoloženja ljudi omogoča lažje ohranjanje oblasti ali pa njen ponovni prevzem. Toš je med drugim pomagal Milanu Kučanu in njegovi zvezi komunistov pri postopnem odhodu z oblasti na način, da so jo dejansko v pretežni meri vseskozi ohranili.

 

Kučan in tovariši so se spremembam utripa volivcev lahko sproti prilagajali in se sami lažno kazali kot soustvarjalci demokratičnih sprememb. Toševa in Kučanova vzajemna navezanost se ni zaključila leta 1990 po prvih demokratičnih volitvah, ostala sta prijatelja in politična somišljenika, Toš je med drugim eden izmed ustanoviteljev Kučanovega Foruma 21. Njegov sin Peter je bil šef Kučanovega kabineta, ko je bil slednji predsednik republike.

 

Sedanji predsednik Danilo Türk ohranja ideološko sorodstveno navezo, saj je njegova šefica kabineta Mojca Seliškar Toš, žena Petra Toša. Ob takšni idejni kontinuiteti glavnega protagonista CRJM in njegove dolgoletne raziskave Politbarometer (pred volitvami leta 2004 je Toš dokazano ponaredil raziskavo v korist stranke SD), jo lahko vedno jemljemo z veliko rezervo. 

 

VEČ V TISKANI IZDAJI