Vendar pa so glasovi, ki so jih prejele sredinske, leve in arabske stranke, prispevali k temu, da sta bloka zdaj izenačena. Vsak naj bi imel po 60 sedežev v 120-članskem knesetu. Takšna polarizacija je, kot piše francoska tiskovna agencija AFP, precej nenavadna za Izrael.
Pogajanja o novi vladi bodo zato precej zapletena, kljub temu pa ima Netanjahu, čigar stranka Likud je med posameznimi strankami dobila največ glasov, največ možnosti za to, da mu predsednik Šimon Peres poveri sestavo vlade.
Blok pod vodstvom Netanjahuja, v katerem sta njegova nacionalistična stranka Likud in še bolj nacionalistična Izrael Bejtenu nekdanjega zunanjega ministra Avigdorja Libermana, je prejel 31 glasov.
Med desničarskimi strankami sta nova ultra desničarska stranka Habajt Hajehudi in ultra ortodoksna stranka Šas prejeli po 11 sedežev, ultra ortodoksna stranka Združenje judaizem tore pa sedem. S tem ima desni blok skupno 60 sedežev.
V levosredinskem taboru je 19 sedežev nepričakovano dobila sredinska sekularna liberalna stranka Ješ Atid nekdanjega televizijskega voditelja Jaira Lapida, ki je samo leto dni po ustanovitvi s tem postala druga največja parlamentarna stranka. Laburisti, ki jih vodi nekdanja novinarka Šeli Jačimovič, so dobili 15 sedežev.
Stranka Hatnua bivše zunanje ministrice Cipi Livni je dobila šest sedežev, tako kot levičarska Merec, medtem ko je nekdanja stranka Livnijeve Kadima dobila samo dva sedeža. V sedanjem parlamentu ima 28 poslancev.
V parlament so se uspele uvrstiti tudi tri stranke izraelskih Arabcev, ki so dobile skupno 12 sedežev. Tako ima levosredinski blok skupno 60 poslancev.