Marinič je odprl svoj urad za državljane v Dugi Resi le ob ponedeljkih, sredah in petkih, in sicer zgolj za tri ure. Osebe, ki so želele predati dokumentacijo za legalizacijo, za katero bo rok potekel 30. junija, so pred poslopjem, v katerem je Mariničev urad, čakale od štirih zjutraj, da bi okoli poldneva prišle na vrsto, danes poroča Jutarnji list.

Lokalni karlovški mediji poudarjajo, da je bilo takšno obnašanje Mariniča "kaplja čez rob", saj je uradnik tudi prej zavračal izpolnjevanje nalog, ki jih je dobil na mizo.

Mariničevi nadrejeni trdijo, da bi moral kot vodja urada organizirati učinkovito delo in da je s svojim obnašanjem poslabšal ugled službe. O sankcijah bo odločalo delovno sodišče.

Neuradno naj bi se Marinič za svoje slabe delovne rezultate opravičil z zastarelimi računalniki in izčrpanostjo svojih delavcev. Kot piše Jutarnji list, je na zahteve, da mora podaljšati delovni čas za stranke odgovoril, da so njegovi uslužbenci po triurnem delu z državljani tako izčrpani, da ne morejo več ničesar.

Zgodbo o "lenem uslužbencu" iz Duge Rese je lani objavil tudi londonski časnik Guardian, na katerega se je obrnila bralka Anna Swan. Vlagateljica iz Škotske je več kot leto dni čakala na dovoljenje, da bi spremenila namen shrambe v glasbeni studio. Guardian je uradnika celo sumil korupcije, češ da je čakal na podkupnino.

Marinič je takšne obtožbe odločno zanikal. Tudi notranji nadzor ni ugotovil, da bi Marinič od Swanove ali kogar koli drugega zahteval denar za pospešitev storitev.

Marinič, ki je sicer arhitekt in velja za strokovnjaka, je bil na majskih lokalnih volitvah kot kandidat Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) izvoljen za mestnega svetnika v Karlovcu. Do leta 2011 je bil tudi predsednik sveta slovenske manjšine v Karlovcu.

Znan je tudi po svojih primerjavah slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo s cestnimi barikadami Srbov v 90. letih minulega stoletja.