Meteorologi: Ledeni so odpisani, v Alpah stanje katastrofalno

Po navedbah meteorološke organizacije je bilo zadnjih osem let najtoplejših v zgodovini, lani pa so nove vrhove dosegle koncentracije toplogrednih plinov, kot je ogljikov dioksid. Led na Antarktiki se je zmanjšal na najnižjo raven v zgodovini, obsežno pa je bilo tudi taljenje nekaterih evropskih ledenikov.

Rekordno visoko raven je dosegla gladina morja, ki se je med letoma 2013 in 2022 v povprečju dvignila za 4,62 milimetra na leto, kar je dvakrat več kot med letoma 1993 in 2002. Rekordne temperature pa so zabeležili tudi v svetovnih oceanih.

Glede svetovnih ledenikov, za katera obstajajo večletna opazovanja, so tako med oktobroma 2021 in 2022 zabeležili izgubo debeline za več kot 1,3 metra, ki je več od povprečja v zadnjem desetletju. Kumulativna izguba debeline od leta 1970 pa znaša že skoraj 30 metrov.

Rekorde glede izginjajočih se ledenikov so v Evropi lani podrle Alpe, na kar je po pojasnilih agencije vplivala kombinacija majhnih količin snega pozimi, vdora saharskega prahu marca 2022 in vročinskih valov med majem in začetkom septembra.

"Zaradi visokih koncentracij CO2 je tekma zaustavitve taljenja ledenikov že izgubljena," je za AFP zadnjo vsebino poročila komentiral vodja agencije Petteri Taalas. Kot je dejal, so ledeniki v švicarskih Alpah lansko poletje izgubili 6,2 odstotka ledeniške mase, kar je največ od začetka merjenj.

"To je resno in bo predstavljajo veliko tveganje za prihodnost," je posvaril in spomnil, da bo izginotje ledenikov omejilo zaloge sladke vode za ljudi, kmetijstvo in poslabšalo plovnost rek.

Po njegovih besedah bo izginilo veliko število gorskih ledenikov, prav tako pa se bo, če ne bomo znižali izpustov CO2 v ozračje, nadaljevalo krčenje antarktičnih in grenlandskih ledenikov.

Kljub vsemu pa obstaja tudi razlog za nekaj optimizma, je dejal Taalas. Pri tem je navedel, da sredstva za boj proti podnebnim spremembam postajajo vse bolj dostopna, zelena energija pa postaja cenejša od fosilnih goriv.

Planet se po njegovi oceni prav tako ne usmerja več proti segrevanju za med tri in pet stopinje Celzija, kot je bilo napovedano leta 2014, ampak je zdaj na dobri poti, da se segreje za med 2,5 in tri stopinje Celzija.

"V najboljšem primeru bi še vedno lahko dosegli segrevanje za 1,5 stopinje Celzija, kar bi bilo najboljše za dobrobit človeštva, biosfere in svetovnega gospodarstva," je poudaril in dodal, da je 32 svetovnih držav uspelo zmanjšati emisije, ob tem pa uspelo ohraniti gospodarsko rast.