To bi pomenilo, da bi 500 milijardam evrov, kolikor trenutno znaša posojila sposobnost ESM, dodali okoli 200 milijard evrov sredstev EFSF, ki so še neporabljena, a že rezervirana za Irsko, Portugalsko in Grčijo. Posojilna sposobnost ESM naj bi načeloma na dolgi rok ostala pri 500 milijardah evrov, je pojasnila Merklova.
S tem naj bi v Berlinu vsaj delno popustili pod pritiski drugih prestolnic znotraj in zunaj EU, naj območje evra okrepi svoje mehanizme za zaščito skupne evropske valute oziroma t.i. obrambni zid.
Nekatere druge evropske države se sicer zavzemajo za to, da bi območje evra ta zid občutneje okrepilo in tako pomirilo vlagatelje glede sposobnosti spopada z morebitno širitvijo dolžniške krize na večja gospodarstva, kot sta Italija in Španija.
Članice območja evra so pogodbo o ustanovitvi ESM, katerega namen je preprečiti nadaljnje širjenje dolžniške krize v območju skupne evropske valute, podpisale 2. februarja. Delovati bo začel julija letos, njegova posojilna sposobnost pa je ob 700 milijardah evrov kapitala trenutno pri 500 milijardah evrov.
H krepitvi požarne zaščite v območju evra poziva tudi Evropska komisija. "Menimo, da je možna kombinacija posojilne sposobnosti EFSF in bodočega ESM, da bi tako zavrnili vsakršne dvome glede sposobnosti območja evra, da premaga krizo," je danes v Bruslju povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Amadeu Altafaj Tardio.
Finančni ministri območja evra naj bi dogovor o tem dosegli na neformalnem srečanju konec tedna v Koebenhavnu.