V ESM so pojasnili, da bodo sredstva namenjena za refinanciranje dolga in pokrivanje javnofinančnih potreb otoške članice območja evra, ki se je nedavno znašla povsem na robu kolapsa zelo napihnjenega bančnega sistema.
"Posojilo bo pomagalo ohraniti finančno stabilnost na Cipru in državi kupilo nekaj časa," je zatrdil prvi mož ESM Klaus Regling. Opozoril je, da ta dodatni čas državi daje priložnost, da izpelje ključne reforme za zagotovitev bolj vzdržnega gospodarskega modela.
V skladu z marčno odločitvijo evroskupine, ki je v javnosti in na finančnih trgih povzročila pravi vihar, bo Ciper dobil 10 milijard evrov pomoči. Od tega bo ESM izplačal devet milijard evrov, Mednarodni denarni sklad pa milijardo.
Preostale potrebe, v Nikoziji nekateri govorijo celo o 13 milijardah evrov, bo država morala kriti sama - iz prispevka varčevalcev z denarnimi vlogami nad 100.000 evrov, delničarjev ali imetnikov obveznic v bankah, s privatizacijami in z drugimi ukrepi.
Prav udeležba imetnikov nezavarovanih denarnih vlog je vnesla največ nemira v evropsko javnost in na finančne trge. Še večja zmeda je bila ob prvotnem dogovoru, ki je predvideval celo udeležbo imetnikov nezavarovanih vlog pod 100.000 evrov.
Kaj se je dogajalo ob potrjevanju pomoči tej državi, še danes ostaja predmet številnih špekulacij, pomemben dejavnik tega pa je dosedanji ciprski status neke vrste davčne oaze in velik obseg denarnih vlog tujih državljanov, predvsem Rusov, v ciprskih bankah. Pri reševanju Cipra naj bi tako s prestrukturiranjem obstoječega posojila spet sodelovala tudi Moskva.
Ciper zaradi prestrukturiranja in skrčenja bančnega sistema, ki je bil ob turizmu steber otoškega gospodarstva, ter v luči padca zaupanja v ciprsko poslovno okolje, po napovedih čakata zelo težavno obdobje prilagoditve in velik padec gospodarske dejavnosti.