Rojstni dan ESM vzbuja optimizem glede prihodnosti evra, a neznank je še precej in šef evroskupine Jean-Claude Juncker opozarja, da vsi problemi še zdaleč niso rešeni, čeprav je "danes dober dan za Evropo".
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes "manj pesimističen" glede prihodnosti evra, kot je bil pred enim letom, a tudi on opozarja, da je do končne rešitve dolžniške krize še dolga pot.
ESM, ki mu je bonitetna agencija Fitch že dodelila najvišjo bonitetno oceno, bo imel za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti, skupaj z začasnim mehanizmom EFSF, ki bo nekaj časa deloval vzporedno, pa 700 milijard evrov posojilne sposobnosti.
ESM bo lahko državam v območju evra pomagal na štiri načine: s posojili, z dokapitalizacijo bank preko posojil vladam, s preventivno posojilno linijo in s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Nov mehanizem sicer spremlja še precej neznank - kako hitro bo mogoče iz njega neposredno dokapitalizirati banke in kakšni bodo pogoji za to. Nemčija, Finska in Nizozemska namreč zahtevajo, naj problem najbolj tveganih terjatev ostane nacionalna odgovornost in naj bo ESM odgovoren le za probleme, ki nastanejo pod novim sistemom nadzora, ki se še pripravlja.
Poleg tega zagon ESM spremljajo ugibanja, komu bo treba najprej pomagati s sredstvi iz tega mehanizma. Pričakuje se drugo prošnjo Španije ter dogovor o programu pomoči med trojko mednarodnih posojilodajalcev in Cipra, v zraku visi možnost dodatne pomoči Grčiji, med kandidatkami za pomoč pa se vse pogosteje in vse glasneje omenja tudi Slovenija, ki sicer včeraj ni bila na dnevnem redu evroskupine.
Avstrijska ministrica Maria Fekter je včeraj Slovenijo tudi javno omenila kot kandidatko za pomoč iz novega mehanizma ESM. Poleg tega o možnosti slovenske prošnje za pomoč ob robu zasedanja v Luksemburgu govorijo tudi neimenovani evropski viri.
Minister Šušteršič sicer zatrjuje, da "za zdaj ne premišljujejo o tem, da bi bilo treba uporabiti ESM". Ob tem ponavlja, da je vlada odločena storiti vse, kar je potrebno, da se izogne prošnji za pomoč, saj to ni najboljša rešitev.
Slovenija se v družbi teh, ki utegnejo potrebovati pomoč, po Šušteršičevih besedah pojavlja zato, ker gospodarske razmere v državi niso enostavne, zaradi dragega zadolževanja na trgih pa tudi zato, ker v zraku visi vprašanje, ali bo Slovenija kot celota podprla in izvedla reforme, ki jih napoveduje vlada.
Poleg tega, da Slovenija druge članice neformalno obvešča o svojem ukrepanju, je to v minulih dneh formalno predstavila tudi Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), Evropski centralni banki (ECB) in Evropski komisiji. "Odzivi so pozitivni - da so ukrepi pravi, a da jih seveda moramo tudi še izpeljati," je še povedal minister.
Sicer pa se Šušteršič zavzema za to, da bi lahko ECB odkupovala državne obveznice brez pogoja, da mora država najprej zaprositi za pomoč. "ECB bi potrebovala več takih instrumentov, kot jih imajo ameriške centralne banke za poseganje na trgih in zagotavljanje likvidnosti," je včeraj v Luksemburgu povedal minister, ki je omenjeno stališče najprej razkril v pogovoru za Bloomberg.
ECB je septembra ob napovedi, da je ranljivim evrskim državam spet pripravljena pomagati z odkupovanjem obveznic, poudarila, da bo to storila le pod pogojem, da bodo šle države prej skozi uveljavljen postopek prošnje za pomoč iz evropskih mehanizmov, ki vključuje dogovor o programu s pogoji za dodelitev te pomoči.
Kakšnih posebnih novic o najbolj občutljivih članicah območja evra, Španije in Grčije, doslej iz Luksemburga ni bilo in se jih tudi ne pričakuje, čeprav sestanek evroskupine v času pisanja tega besedila še traja.
Madrid, ki se je z območjem evra že dogovoril za do 100 milijard pomoči španskim bankam, ki je sicer še ni izkoristil, zatrjuje, da druge pomoči ne potrebuje. Enako poudarjajo tudi v Bruslju.
Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble verjame Madridu. "Španska vlada pravi, da programa pomoči ne potrebuje. Španija dela vse, kar je potrebno, na finančnem področju in glede strukturnih reform," je dejal ob prihodu na zasedanje.
Tudi v povezavi z Grčijo odločitev še ni pričakovati, je ob prihodu potrdil Juncker. Na vprašanje, ali bo do konca oktobra jasno, kaj bo s to državo, pa je odgovoril: "Upanje umre zadnje".
Tudi od današnjega obiska nemške kanclerke Angele Markel v Atenah ni pričakovati odgovora na grško vprašanje. "Kanclerka ni trojka," je včeraj dejal nemški finančni minister.
Trojka mednarodnih posojilodajalcev sicer še vedno preučuje, ali so Atene pripravile dovolj trden program, s katerim bodo v letih 2013 in 2014 prihranile še 14,5 milijarde evrov, kar je pogoj za izplačilo naslednjega, 31,5-milijardnega obroka, ki ga država potrebuje v izogib bankrotu.
Atene si v pogajanjih s trojko prizadevajo za podaljšanje roka za zmanjšanje presežnega primanjkljaja za dve leti, na leto 2016, a mnogi se bojijo, da bi to dejansko pomenilo tudi več denarja za Grčijo.