Za dvoboj med glavnima tekmecema za kanclerski položaj je vladalo izjemno zanimanje. Prenašale so ga vse glavne nemške televizije. Vprašanja so jima zastavljali dve novinarki in en novinar iz televizij ZDF, ARD in RTL ter še televizijski voditelj Stefan Raab iz Pro 7.
Merklova in Steinbrück sta v uri in pol obdelala praktično vse, o čemer se je razpravljati dalo. Steinbrück je sicer deloval bolj napadalno, vendar mu tudi Merklova ni ostala dolžna. Vseskozi pa sta ostala na kulturni ravni in se izogibala osebnim napadom.
Na notranjepolitičnem področju se je Merklova zavzela za kontinuiteto sedanje koalicije z liberalci (FDP), vendar pa ni želela izključiti morebitne velike koalicije s SPD. Steinbrück je sicer menil, da velika koalicija ni v interesu njegove stranke, Merklova pa je dejala, da bo treba gledati predvsem na to, kaj je v interesu države, ne stranke ali pa celo posameznika.
Kot je še dejala aktualna nemška kanclerka, si tudi v prihodnjih štirih letih želi močne Nemčije, s stabilnim gospodarstvom. "Poznate me in veste, kaj bi rada storila in kako to delam," je dejala v pozivu volivcem, naj oddajo glas njeni konservativni uniji krščanskih demokratov (CDU/CSU).
Steinbrück je na drugi strani poskušal Merklovi konkurirati, da Nemčija pravzaprav stoji na mestu in da kanclerka nima pravih idej za prihodnost. Pojasnjeval je načrte SPD, kaj vse bi lahko naredili, če pridejo na oblast, predvsem pa je napovedal uvedbo minimalne plače v višini 8,50 evra na uro. Bolj bi tudi obdavčil tiste z visokimi dohodki.
A Merklova je vse to na kratko opisala kot zavzemanje za višje davke. To pa bi zmanjšalo zaposlenost in ogrozilo zmanjševanje zunanje zadolženosti, ki zdaj v Nemčiji odlično poteka ob rekordno nizki brezposelnosti in z velikimi davčnimi prilivi, je prepričana. Poudarila je še, da nemških volivcev pod njenim vodstvom v prihodnjih štirih letih zagotovo ne čakajo višji davki in nove obremenitve.
Dotaknila sta se tudi mednarodnih tem, vendar sta bila precej podobnega mnenja. Glede reševanja krize v Siriji sta bila enotnega mnenja, da je za kakršen koli odziv proti režimu Bašarja al Asada zaradi domnevne uporabe kemičnega orožja potreben mandat mednarodne skupnosti. In Nemčija brez mandata Združenih narodov, Nata ali Evropske unije ne bi sodelovala v kaki vojaški akciji proti Asadu, sta se strinjala.
Steinbrück je Merklovo sicer napadel glede prisluškovalne afere z ameriško Nacionalno varnostno agencijo (NSA). Kanclerki je očital mlačnost v odzivanju, saj da še zdaj ni pojasnjeno, kaj vse se je dogajalo s podatki, ki jih je NSA zbirala v Nemčiji. S tem je Merklova škodila tudi ugledu Nemčije, je prepričan. Kot je dejal, on kot kancler ne bi čakal več tednov na informacije iz Washingtona, ampak bi že ukrepal.
Merklova pa mu je na drugi strani odgovorila, da za razliko od njega najprej premisli, potem ukrepa. Pojasnila je, da nima nobenega razloga, da ne bi verjela zagotovilom ZDA in Velike Britanije, da njune obveščevalne službe spoštujejo nemško zakonodajo. Je pa priznala, da je to zaupanje afera z NSA nekoliko načela.
Steinbrück je bil kritičen tudi do politike Merklove do Grčije in ji očital, da je prestroga in da bi morala Atenam dati več prostora "za dihanje", a je Merklova dejala, da je njena odgovornost kot nemške kanclerke, da pritisk na Grčijo po izvajanju reform ne popusti. Ni pa hotela ugibati, koliko nove pomoči bi Grčija potrebovala. "Tega nihče ne ve," je dejala.
Dvoboj se je končal z 90-sekundnim nagovorom volivcem obeh kanclerskih kandidatov. Že pred edinim soočenjem se je ocenjevalo, da je to zadnja možnost za Steinbrücka, če želi tri tedne pred volitvami še zmanjšati velik zaostanek za aktualno kanclerko in jo izriniti iz položaja. Ali mu je uspelo, bodo pokazale javnomnenjske raziskave v prihodnjih dneh.
Glede na zadnje ankete ima CDU/CSU trdno podporo pri okoli 40 odstotkih, SPD pa je nekje med 22 in 25 odstotki podpore.
Po drugi strani so koalicijski partnerji konservativcev, liberalci (FDP) praktično pred izpadom iz parlamenta, a SPD tudi s podporo Zelenih težko dosega odstotek konservativcev samih. Za levo vlado bi morda bila zato potrebna še pomoč Levice, vendar pa analitiki ne izključujejo možnosti ponovitve velike, rdeče-črne koalicije.