Hkrati sta Merklova in Hollande zagotovila, da želita državi po skupnih udarcih usode v zadnjih mesecih v prihodnosti nadgraditi vodilno vlogo v Evropi.
Nemška kanclerka je v luči kriz in izzivov, kot so Ukrajina, Tunizija, Libija in iranski jedrski program, še dejala, da sta Nemčija in Francija odločeni, da bosta nadaljevali načrtovane projekte, ki bodo koristili ne samo obema državama, pač pa tudi celotni Evropski uniji.
Glede napornih pogajanj o iranskem jedrskem programu, ki potekajo v švicarski Lozani, je nemška kanclerka poudarila, da si želi uspešnega konca, ki pa še ni bil dosežen. "Gre za dogovor, ki bo zagotovil, da Iran v daljšem časovnem obdobju ne bo dobil dostopa do jedrskega orožja," je dejala Merklova. Podobno je dejal francoski predsednik, ki je izjavil, da Francija "želi dogovor, a dober dogovor". "Pomembno je, da se Iran odpove jedrskemu orožju," je še dejal.
Na načrtovani obisk grškega premierja Aleksisa Ciprasa v Moskvi oba voditelja gledata brez skrbi. Atene vedo, da je "Evropa usoda Grčije", je dejal Hollande. Dodal je, da predstavniki članic EU lahko potujejo v Rusijo, ne da bi to predstavljajo težavo za Evropo. Nemška kanclerka in francoski predsednik sta sicer Grčijo ponovno pozvala, naj predloži reformne načrte, ki so pogoj za nadaljnjo mednarodno pomoč. "Čim prej, tem bolje. Izgubili smo veliko časa," je ob tem dejal francoski predsednik.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je Hollande včeraj v Berlinu tudi obljubil, da bo Francija vztrajala pri svojih reformah, ne glede na poraz njegove socialistične stranke na nedavnih lokalnih volitvah. Zagotovil je, da sta njegovi prioriteti "podpora vlaganjem in socialna pravičnost pri promociji dela".
Nemčija in Francija sta po navedbah dpa dosegli tudi dogovor o več dvostranskih projektih na področju zunanje in obrambne politike, podnebnih sprememb, raziskovanja, gospodarstva, financ in varnosti.
Obe državi sta tudi napovedali, da bosta skupaj z Italijo nadaljevali z načrti o razvoju in proizvodnji evropskih vojaških brezpilotnih letal. Še letos naj bi podpisali prvi dogovor o projektu in nato izdelali študijo o realizaciji. Razvoj evropskih vojaških brezpilotnih letal naj bi trajal do leta 2025.