"Popuščanje izsiljevanju ruskega predsednika Vladimirja Putina glede energije ne bo rešilo problema, temveč bi zgolj odprlo pot za nove zahteve in izsiljevanje," je poslancem dejala premierka Meloni.
Njena koalicijska partnerja vodja Lige Matteo Salvini in vodja stranke Naprej Italija Silvio Berlusconi, sta sicer znana po dvomih glede evropske politike do Rusije, Meloni pa je že pred volitvami zatrjevala, da njena vlada glede Ukrajine ne bo spreminjala stališč.
Podprla je evropski dogovor glede energije, a opozorila, da je to le prvi korak, ki ga bo treba hitro izvesti, da bi preprečili tako špekulacije kot ukrepanje posameznih držav, kar bi spodkopalo skupni trg.
V prvem nastopu pred poslanci se je sicer zahvalila predhodniku Mariu Draghiju ter dejala, da na svojih ramenih čuti težo dejstva, da je prva ženska na položaju predsednice italijanske vlade, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Dejala je, da morda vsem ne bodo všeč vsi predlogi nove vlade, ampak ta bo delovala v skladu z zavezami, ki jih je dala ljudem. "Volivci so se jasno izrekli za desnosredinsko koalicijo in obljube bomo držali. Vem, da opozicijske stranke ne marajo naših predlogov, ampak odločeni smo izvesti svoj vladni program," je dejala.
Glede priseljevanja je napovedala, da si bodo prizadevali ustaviti nezakonite prihode migrantov iz Afrike v Italijo. "Ta vlada želi ustaviti trgovino z ljudmi," je dejala.
Njeno desno vlado so nekateri v Evropi sprejeli z nezaupanjem, vendar pa po njenih besedah nihče ne bi smel pod vprašaj postavljati demokratične podlage, na kateri je bila izvoljena.
Zanikala je vsakršne simpatije do fašizma. "Nikoli nisem gojila simpatij do nedemokratičnih režimov. Do nobenega režima, vključno s fašizmom," je zatrdila. "Niti za centimeter ne bomo odstopili od demokratičnih vrednot, borili sem bomo proti vsem oblikam rasizma, antisemitizma, proti političnemu nasilju in diskriminaciji," je dejala.
Tisti v tujini, ki pravijo, da bodo pozorno spremljali delo italijanske vlade, ne spoštujejo italijanskega naroda, je dejala. "Italija je del Zahoda, je zibelka svobode in demokracije," je dodala.
Ob tem pa je zatrdila, da bo vlada vselej v ospredje postavljala italijanske nacionalne interese. "Ne želimo sabotirati EU, temveč jo želimo narediti bolj učinkovito," je dejala. Poudarila je, da bo njena država spoštovala pravila in jih pomagala spreminjati.
EU ne sme biti elitni krog ali delniška družba, temveč skupen dom evropskih narodov, je dejala.
Pred volitvami je Meloni napovedovala, da se se bodo z Brusljem znova pogajali o italijanskem načrtu za okrevanje in odpornost, zdaj se je zavzela le za manjše spremembe, s katerimi bi upoštevali zvišanje cen energije in surovin. Iz omenjenega načrta naj bi sicer Italija prejela okoli 200 milijard evrov pomoči oziroma ugodnih posojil.
Ob naraščanju inflacije je napovedala, da bo njena vlada podprla gospodinjstva in podjetja, zavzela pa se je za bolj pravično porazdelitev bremen na mednarodni ravni.
Dotaknila se je tudi pandemije covida-19 in poudarila, da njena vlada v nobenem primeru ne bo več sprejemala tako strogih ukrepov, kot so veljali v preteklosti.
Zavzela se je za ustavno reformo in uvedbo polpredsedniškega sistema, podobnega francoskemu, ter neposredne volitve predsednika republike. "O tem želimo govoriti z vsemi političnimi silami," je dejala.
Poslanska zbornica bo o zaupnici vladi glasovala zvečer ob 19. uri, ker ima vladajoča koalicija večino, pa izid glasovanja ni vprašljiv. V sredo bo sledilo še glasovanje v senatu.
Vodja postfašističnih Bratov Italije Meloni je v soboto prisegla kot prva italijanska premierka. Vlado je sestavila skupaj z Ligo in stranko Naprej Italija. Na predčasnih volitvah 25. septembra so stranke desnega pola dobile absolutno večino v obeh domovih parlamenta.
Vlada ima 24 ministrstev, do konca tedna pa naj bi imenovali še 31 državnih sekretarjev.