Gre za železniške mejne prehode Kotoriba-Murakeresztur, Koprivnica-Gyekenyes in Beli Manastir-Magyarboly, prek katerih je Hrvaška lani na Madžarsko z vlaki pošiljala na tisoče beguncev in migrantov, ki so potem nadaljevali pot proti Nemčiji. Prevoz ljudi je potekal, dokler Madžarska ni postavila žične ograje na meji s Hrvaško, nakar je slednja celotni migrantski tok preusmerila proti Sloveniji.

Madžarska je svojo odločitev objavila v četrtek zvečer, potem ko so se policije Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije dogovorile, da bodo organizirano in nadzorovano z vlaki in avtobusi vozile begunce z makedonsko-grške meje proti Avstriji in Nemčiji.

Objava madžarske odločitve o 30-dnevnem zapiranju železniških mejnih prehodov je sledila tudi četrtkovemu srečanju prvega podpredsednika hrvaške vlade Tomislava Karamarka in madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki sta se v Bruslju pogovarjala o krepitvi odnosov.

Ti so se občutno poslabšali med begunsko krizo, med katero je Madžarska za nekaj tednov zaplenila tudi enega od hrvaških vlakov, ki je prevažal begunce. Karamarko in Orban v četrtek nista omenjala možnosti, da bi Madžarska lahko zaprla železniški promet s Hrvaško.

Karamarko je po srečanju z Orbanom poudaril, da je glede begunske krize treba čim prej natančno določiti skupno strategijo in poskusiti s skupnimi močmi rešiti ta veliki humanitarni problem. "To lahko naredite samo, če ste v dobrih odnosih s sosedami in če obstaja skupen načrt na ravni Evropske unije," je ocenil.