V svojem govoru je Macron pozval, naj se "državljani prihodnosti v polnosti zavedajo resnic iz preteklosti" ter izrazil nasprotovanje kakršni koli obliki zanikanja zgodovine. Povedal je še, da je o svoji odločitvi o razglasitvi praznika spomina na genocid nad Armenci že obvestil turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.
Francija je genocid nad Armenci uradno priznala leta 2001, razglasitev praznika spomina na genocid pa je bila ena od Macronovih obljub v kampanji pred predsedniškimi volitvami leta 2017.
Armenska skupnost v Franciji je odločitev predsednika Macrona že pozdravila. Mourad Papazian iz koordinacije sveta armenskih organizacij v Franciji je Francijo označil za zgled svetu. "Cenimo, da je predsednik držal obljubo. To je korak k priznanju več kot enega nespornega dejstva," je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Turčija je Macronovo potezo obsodila. "Obsojamo in zavračamo poskuse Macrona, ki ima v svoji državi politične težave, da bi zgodovinske dogodke spremenil v politično zadevo," je po poročanju AFP sporočil tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin.
Armenci si že dolgo prizadevajo za mednarodno priznanje genocida nad Armenci leta 1915 v času Otomanskega cesarstva med prvo svetovno vojno, ko je v množičnih pobojih in deportacijah umrlo od 800.000 do 1,5 milijona Armencev.
Turčija - naslednica cesarstva - genocid zanika in trdi, da je šlo za kolektivno tragedijo, v kateri so umrli tudi številni Turki. Trdi, da je umrlo do 500.000 ljudi, ko so se Armenci uprli in stopili na stran ruskih invazijskih sil med prvo svetovno vojno.